nova beseda iz Slovenije
dekle povedalo, mi leži na srcu kakor goreči | žarek. | ŽUŽEK se smeje: Tvoje véliko srce, polno | A |
hrepenenju. In na vsakem obrazu, ki ga ljubi, vidi | žarek | tiste popolne lepote ...Kaj je nezvestoba? | A |
pobrežju so slavčevi glasi zveneli, ko sončni je | žarek | zašel. Ti poješ ob meni, kot pel si za dobe | A |
v bližini svoje svete domačije! O, naj mu | žarek | milosti zasije v tem osamelem, osamelem dnu | A |
spanju zimskem onemélo bliščèč je solnčni | žarek | posijál kot pàl izza oblakov bi kristal | A |
spanju zimskem onemelo bliščèč je solnčni | žarek | posijál. Razjasnil je za hip otožnost mojo | A |
Izza temnega oboka zatrepeče solnčni | žarek, | zlate ji poljubi laske, jasno čelo ji | A |
. / . / stran 122 . / ZADNJI BLEDI SONČNI | ŽAREK | Zadnji bledi sončni žarek zablestel | A |
ZADNJI BLEDI SONČNI ŽAREK Zadnji bledi sončni | žarek | zablestel je na zapadu ... Razprostrla je | A |
zapel je glas od angelskih poljan -- en | žarek | je iz večnosti poslan, svetlobe večne slavno | A |
ljudstvom je sredi ravnin utrnil svetal se je | žarek | z višin ji v mrtvih očeh... Zdaj spi pod zemljo | A |
vrisk in jok! . /\ .. stran 83 . \/ Droben | žarek | sem v temini rada zemljo bi ogrela: Vse zaman | A |
cvetlica, ki je v jutru zacvetela, jasen, kakor | žarek | sonca iz višav, nežen, kakor vetra pomladanski | A |
Odpreti jih moram in iti. Zunaj je noč. | žarek | moje svetilke ne seže tja. Nikogar, ničesar | A |
odškrnil vrata in vstopil visok in tenak kot | žarek. | Soba je zasijala. | A |
kot sončni žarki so uzori: en sam mi sončni | žarek | daj, ž njim božje sončece tam gori na prvi najdem | A |
sokove Čuden razgib sem . / . / stran 49 . / SEM | ŽAREK | Še včeraj sem te motrila med zvezdami Sinoči | A |
sem Čeprav se nikoli ne dotaknem neba Sem | žarek | pod njim Ali le ravna črta galebovih kril Ko | A |
čeprav se nikoli / ne dotaknem neba / / Sem | žarek | pod njim / Ali le ravna črta / galebovih kril | A |
opazil v jutru sonce vzhajati, od kod priplazi se | žarek | opoteče, komu skrivaj najprej gre nagajati. | A |
Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) Sončni | žarek | in materin smeh Hudo je bilo tistikrat pri | A |
iznad visokih hiš se Trst drami. Radoveden | žarek | je pokukal iznad Lonjerja, se nagajivo podrsal | A |
pazili na nihanje rjavih skled na tehtnicah. | Žarek | se je utrgal nekje nad Katinaro in zdrknil po | A |
potep!« Poslopja molče, na koncu ulice je | žarek | obsvetil bok majhnega obrežnega parnika, da | A |
»Parnik ne utone,« je spet rekel. | Žarek | je za hip splezal zidu na greben, nato obsvetil | A |
ogledalo, in premika ga in suka ga, da bi ujel | žarek. | Potem vidita, da ju ona opazuje in starejši sramežlji | A |
leže na jezero, belo sonce se zôži v en sam | žarek, | bele skale v eno samo črto, v dolg kazalec vse | A |
nato dno poveznjenega čolna v škveru; stari | žarek | modrijan, ki veže v zakon morje in breg, jambora | A |
tudi njega ogenj kakor mamo in Mimico. Tudi | žarek, | ki se je stisnil skozi režo v oknici, je ognjen | A |
sončen dopoldan nad potujočim zaprtim zabojem in | žarek | je obsvetljeval vagonu strop, obsvetljeval deske | A |
otroških letih takó močno oplazila, da tako medel | žarek | upanja ni mogel prodreti v območje zavesti. | A |
prostor; šumot v jekleni posodi se jim je zazdel | žarek, | ki ga bodo letala opazila, zato se je njihova | A |
prvinsko vznemirja. Ko me je poprej predramil | žarek, | ki se je vžgal na šipi poleg zglavja, sem se | A |
slamica, ki jo je dražila, je bil v resnici sončni | žarek; | in gledal sem dijake, kakó so v klopeh dobre | A |
stisnjen ob širok steber. In Bruno celó bliskne | žarek | iz ročne svetilke v kot, da potem moški teče | A |
spoznanje privzdignejo in v reži zabliskne siv | žarek | sovraštva. Siromak, si misli, prav takó malo | A |
zdaj spet svetel pogled, ki je šel kakor sončni | žarek | skozi dežne kapljice. Vendar je bil zdaj on | A |
naravnost v oči. Žena je pograbila ta prvi | žarek | življenja, kakor utopljenec bilko. | A |
na licih in čez razorano čelo je za hip zavel | žarek | veselja. Burja je žvižgala. | A |
siromak!« Toda iz tega vzklika ne bo posvetil niti | žarek | ljubezni ali sočutja, pač pa bo padala mrzla | A |
se je belila palica, v desnici se je sončni | žarek | odbil od drobca stekla, da je bilo videti, kakor | A |
gosti grivi. Tudi pri obeh teh kretnjah se je | žarek | odbil od stekla, kakor bi Maticu najprej blisk | A |
razhojena zemlja. Širok, a še slaboten sončni | žarek | poševno reže jutranjo meglico, se lomi na debelem | A |
trčita. Sova dvigne svoj kozarec v sončni | žarek | in se zamakne v zlato vino.Obraz se mu razleze | A |
Potem pa se je prikazalo sonce izza gore. | Žarek | je padel v sobo, se poigral s krušnimi drobtinami | A |
zrak in odprl oči. Pogled mu je padel na sončni | žarek, | ki se je usipal izpod stropa.Tja so mu šle oči | A |
rokami iskal bodalo, ni ga našel. Čez medli | žarek | svetlobe, ki ga je skozi majhno okno poslal | A |
je videl, da skozi režo priprtih vrat pada | žarek | svetlobe.Sel je okrog hiše in na dvorišču spodrsnil | A |
Plamen je vztrepetal. Dolg | žarek | se je kot veriga podaljšal prav do Jeleninih | A |
trepetajo v črti, ki prostor prereže na dvoje. | Žarek | gre čez moraste sanje, nič ne ostane, nič ne | A |
Hipoma pa je v samotni dom prisijal sončni | žarek | in ga napolnil z novim življenjem. Bilo je prvo | A |
morala s tabo pod vislice.« Ko je prvi sončni | žarek | pokukal izza obzorja, so ju stražarji tesno | A |
kateri se veličijo tokrat pokojnikovi. Zrak je | žarek | od mrliških izhlapkov, ki zdaj pa zdaj oplaknejo | A |
primanjkovati svetlobe. Kmalu je crknil zadnji | žarek, | potrkala je gosta tema, dober večer, kako gre | A |
stran 241 . / Solnce je sijalo nanj in zlat | žarek | je lil i na deklico, se igral na njeni rami | A |
z zelenjem. Zaradi goščave ni noben solnčni | žarek | posvetil nanjo.Temna je bila in naporna kakor | A |
Njegove oči so se zasvetile, kakor bi se solnčni | žarek | utrnil v biserni solzi.Vilarju se je zdelo, | A |
obupati!« Ganljivo je bilo videti, kako je svetel | žarek | upanja preletel lice gospodu F. »Toda moj želodec | A |
in težave. Da bi mu enkrat posijal le majhen | žarek | sreče ‒ toda ne!« Rekla je, da gre. | A |
Ali ga vržejo v globoko ječo, kamor ne prisije | žarek | zlatega sonca, in pozabijo nanj in bo poginil | A |
Kolednikom. In ustavila se je, ko je ugasnil zadnji | žarek | zahajajočega sonca; sij kraljevske postave pa | A |
progi. . / . / stran 45 . / Kakor bi se utrgal | žarek | te luči z neba in šinil v glavo Svaruna. Od | A |
« In zopet je zagorel na Teodorinem obrazu | žarek | demonske radosti.Vendàr je vzdihnila. | A |
prikradel tanek sonč . / . / stran 181 . / ni | žarek, | kakor bi potegnil s črtalom zlato nitko prek | A |
sta čutili, da se strinjata v en sam koprneč | žarek, | ki se trga od zemljé, iz prahu in se razliva | A |
na iskrem arabcu v pozlačeni opravi. Kakor | žarek | je švigal v veselem diru po široki cesti. | A |
doseže z revnim darom, da za trenutek obsije | žarek | radosti lice največjega despota vseh vekov. | A |
/ stran 5 . / darom, da za trenutek obsije | žarek | radosti lice največjega despota vseh vekov. | A |
Še tebe so zgrabili! Zamižal je zadnji | žarek | upanja in mislil sem, da mi utone srce v solzah | A |
palačo. Nad njima nebo, v srcih en sam koprneč | žarek, | na ustnicah molk, ker so onemele besede v toliki | A |
dvigne glavo. Prek ravnine se je svetil rdeč | žarek. | »Utrdba?« | A |
Te nade Iztok ni imel. Edini | žarek | upanja mu je bil Radovan. Ta lahko potuje svobodno | A |
Iztok bral, kako je objel Radovana, kakor sončni | žarek | je zagorelo v njegovih prsih, posvetilo v temo | A |
prosim: Najino prijateljstvo naj bo kakor lep | žarek, | ki redko posveti v življenje - in samo žarek | A |
žarek, ki redko posveti v življenje - in samo | žarek, | drugega nič.Veste, da sem reven, veste, da imam | A |
je skozi odprta vrata na drugem koncu sončni | žarek | zadel naravnost v oči. Mama je od časa do časa | A |
glava mačke. Oči so se razprle za režo, laserski | žarek | je šinil skoznjo iz glave, mirujoče zgolj na | A |
obrambo ali na beg v najbližje zaklonišče. | Žarek | iz vijoličastih oči se je postoteril; zdaj prši | A |
tam je skozi veje jablane še prisijal kakšen | žarek | in mu zarisal poseben vzorec na obraz, da ga | A |
Za otroka bom skrbela jaz!« | Žarek | globoke hvaležnosti je preletel bolničin obraz | A |
Izpod Ulrikovih priprtih vek je blisnil bežen | žarek | upanja. »Da, tako mislim. | A |
morečih sanj, preleti njegov zgubani žolti obraz | žarek | resničnega veselja. »Za božjo voljo | A |
Sonce je sijalo, toda njegov ni bil niti en sam | žarek; | življenje je plulo okrog njega v polnih valovih | A |
človekoljubni davkar; če se zasveti v temi sončni | žarek, | ki je bil izgubil pot med gostim drevjem in | A |
Bog vedi kedaj in Bog vedi zakaj, utrnil siv | žarek | iz vesoljne samote, obstrmel na zemlji, strmel | A |
sveti iz neizmerne daljave medli, trepetajoči | žarek | iz okna. Gazil je scela in noge so se udirale | A |
sto korakov od hiše, se mu je zdelo, da vidi | žarek | na snegu; zdaj so bila okra temna, od nikoder | A |
To je tekst. Kadar zasije kje slučajno | žarek | svete idealnosti, žarek čiste duše, -- kakor | A |
zasije kje slučajno žarek svete idealnosti, | žarek | čiste duše, -- kakor smehljaj na spečih ustnih | A |
jo je oplodilo; in iz vesoljnosti je planil | žarek | nazaj v mene samega.Sence, ki sem jih klical | A |
drugi, vendar ji je časih nehote posijal v srce | žarek | upanja, dasi je bila preverjena, kako malo je | A |
zagrnjena in le skozi ozko špranjo je svetil tenek | žarek | večernega sonca; trepetal je nad mizo, med nama | A |
čujem nje mehki glas. Okno je zagrnjeno; tenek | žarek | sije skozi špranjo, preko mize, med nama, kakor | A |
mi pride naproti človek. Mrači se; nobeden | žarek | ne prodrè več skozi težko listje, komaj še razločim | A |
roke. Gledala sem skozi okno; že mi je zasijal | žarek | jutranjega sonca naravnost v obraz; vlak je | A |
pregrešnimi, spolzkimi rokami, tudi v tebi je bil | žarek | iz onega sveta!Tudi ti si se opotekal proti | A |
Bela roka je izginila kakor ugasne sončni | žarek | na steni. Prav natihoma, prav boječe so se | A |
omiljena, je skoraj prijazna, ker sije nanjo majhen | žarek | tistega sonca, ki obseva junake.Svet je kakor | A |
prašek v tem vesoljnem, živem soncu, je bil | žarek | toplote in luči.Kadar je sonce obnemelo ter | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |