študent (101-200)

tebi, Hana, bi bilo morda prav, če bi tisti	študent	ne bil šel tako hitro?Saj si ga klicala, ali	A
Genila me je ena sama beseda, ki jo je bil lačni	študent	napisal najbrž čisto ponevedoma.To je namreč	A
eksistira ...“ Ugovarjal mu je slabo oblečen	študent	z jako dolgim, nekoliko na stran zavitim nosom	A
nerodno in v zadregi, kakor bi ne spadal tja.	Študent	se je tiščal z dlanmí na senca, vrtil oči in	A
v očéh sta se svetili dve solzi ... Ko sem bil	študent,	ležal sem svoje dni v bolnišnici, in moja mati	A
balkonu sta stala obadva, Minka in tisti kodrasti	študent.	Minka je mahala z robcem, študent pa se je zasmejal	A
kodrasti študent. Minka je mahala z robcem,	študent	pa se je zasmejal naglas.Gledala sem v tla,	A
klobuk. V vozu pa je sedel ubog, napol razcapan	študent,	ki sem ga bila pobrala na cesti; gledal je neumno	A
hripavimi, kričečimi glasovi pesmi brez besed.	Študent	Verižnik je s solznimi očmi in z glavo majaje	A
začeli pripravljati, da vstanejo izza mize,	študent	Verižnik je dokončal ”svojo pesem“ ter v naglici	A
Spotoma je srečal človeka, ki ni bil ne gospod, ne	študent,	ne hlapec; oblečen je bil v črno, nosil je brado	A
pognojil polje in senožet: čigav je dom?« Črni	študent	je samo privzdignil obrvi in je molčal.	A
Kako torej misliš?«	Študent	je strmel in molčal. Jernej je upognil	A
poglej, tjà pod klanec!« . / . / stran 17 . /	Študent	je pogledal in se je začudil. »To je	A
Učenjak, to mi zdaj povej!«	Študent	je spoznal in razumel in se je veselo zasmejal	A
meni, grešniku!« Po stezi je prišel neverni	študent,	ugledal je Jerneja od daleč in se je napotil	A
prerekal z njim?« je odgovoril Jernej. Tudi	študent	je legel v travo. »To je namreč moj	A
imenoval Boga, ko ne misliš nanj?« Pomolčal je	študent,	gledal je v nebo, ki se je tiho temnilo, nato	A
pri Bogu ne pri cesarju?« »Kaj bi ti storil,	študent,	če bi zdajle kar ne bilo več tega neba in nič	A
”Tam je, gospod!“	Študent	je iztegnil roko in je pokazal na Marijin trg	A
Ljubljanico, na temne hiše, iz vode strmeče.	Študent	je videl, kam so se zagledale, kam se zasanjale	A
njegove oči. ”Bral sem nekoč,“ je izpregovoril	študent,	”kako je pameten in duhovit gospod razlagal	A
more sočutiti.“ ”Občutil sem!“ je vzdihnil	študent.	Krenila sta za vodo na Poljanski nasip, oba	A
Poljanski nasip, oba tiha, zamišljena v davne čase.	Študent	je pomislil na pota, ki jih je hodil tod, spomnil	A
vprašal gospod. ”Tam je mrtvašnica!“ je odgovoril	študent.	”Takoj se mi je zdelo in sem jo spoznal,	A
so mi jo bili prinesli na zlatem krožniku.“	Študent	je povesil glavo. ”Videli ste njih obraze	A
”Kaj ne bi šla malo poslušat?“ je vprašal	študent.	”Poslednje napitnice še niso utihnile in kolikor	A
glasi od tam!“ Dospela sta do nizke krčme in	študent	je pogledal skozi okno.Mladi, golobradi ljudje	A
tenkim glasom. Poleg Poljanca je stal debel	študent,	ki je bil tako svobodomiseln, da je bilo Štefana	A
ali bi ga ...!“ se je razsrdil svobodomiselni	študent	in je zaškripal z zobmi.V tistem trenotku	A
pa je bogoslovec dovršil in svobodomiselni	študent	je ploskal in klical z bobnečim glasom: ”Živjo	A
ob drugi steni. . / . / stran 160 . / Mlad	študent	je bil, toliko da mu je poganjalo pod nosom	A
vznemirjam z drugimi okolnostmi - jaz sem Milan,	študent,	in to je moja nevesta, gospodična Milena Timaeus	A
nekoliko vzdignil. ”Dovolite vendar, gospod	študent,	- kakó pridete do tega... kakó, vraga, da se klatite	A
zaspan in dolgočasen. ”Oprostite, ali niste vi	študent	Milan?“ ”Kaj vam je do tega?“	A
obesimo na prvo drevó.“ ”Potemtakem seveda nisem	študent	Milan.“ Kolokotronij se je zamislil.	A
Hanco vprašajte!“ ”Tisti Mate, tisti pokvarjeni	študent?	“ ”Tisti Mate!“ se je smehljal oče.	A
... Ljubimca, mestnega škrica, je igral dolg	študent,	zelo še mlad in brez brk.Hodil je neokretno	A
molitev svetlobi na čast ... Kam si se zamaknil,	študent,	popotnik obnemogli, v katero daljno deželo,	A
svetilko, je sedel poleg Marte samo še mlad	študent,	napol otrok in je dremal nad knjigo; njegove	A
mizo in je vzdignil glavo. Prišel je mali	študent,	zaspani fant. ”Ali veš, kjé je Marta?“ je	A
in strašnih dni, ki jim je bila mati. Mlad	študent	je romal po svetu, od postaje do postaje. Malokatera	A
Se boš že privadil. Merkunov, ki je zdaj	študent,	je kazal fajmoštru jezik pri črni maši, pa se	A
na grapavo vaško ulico in da se je vzdramil	študent	iz prijetnih svojih sanj.Zazehal je in je pogledal	A
rezal z nožem. Za mizo je stal zaspani, idealni	študent,	oči rdeče, nabrekle žile na čelu.Vezal je dolgo	A
zazveneli so kozarci, vino se je razlivalo.	Študent	je uprl trudno glavo ob dlan, pogledal je v	A
poleg mene, nama nasproti pa je sedel idealni	študent,	ki je prejšnjo noč trubaduril po vrtu.Zaspan	A
drobnih, lenih oči. Razen nas je sedel v kupeju	študent	s skrbečim obrazom in veliko luknjo na desnem	A
obleko, vzdihne in pogleda truden skozi okno;	študent	v kotu je v naglici pozabil zakriti luknjo na	A
nasprotnem oknu pa je sedel pred svetilko mlad	študent.	Prižgala je luč, on je vzdignil glavo in jo je	A
pijanosti, naposled pa se je razodelo, da tisti	študent	ni bil v svojem srcu drugega nič, nego pohotna	A
- Ne reče nič in gre in ga ni do noči! Lep	študent	bo iz tebe!“ Tako ga je gospodinja pozdravila	A
in so molili z zaspanim pojočim glasom. Večji	študent,	ki je bil že bolj domač, je skrival med komolci	A
vso noč ... . / . / stran 122 . / VI	ŠTUDENT	LOJZE Francka se je domislila tistega dneva	A
”Fant je vaš sin, seveda?“ ”Moj sin;	študent!	“ ”A, študent, glejte!“	A
”Moj sin; študent!“ ”A,	študent,	glejte!“ Postavil je na mizo žganje in pol	A
pa sem te videl, čakaj no? ... A, ti si tisti	študent,	že vem.Kar noter, kar noter!“	A
srcu in čutil se je plahega in nerodnega. ”	Študent	je, Ančka, prinesi mu vina in kruha!“ Gospod	A
zasvetilo iz preteklosti. Ona, poluotrok, on mlad	študent,	sta sedela v izbi sama, sonce je sijalo zunaj	A
rože imam na mizi, na polici pa jabolka. Neki	študent	mi nosi neprestano rož in jabolk.Lep fant je	A
ne bodo nikoli napisani ... Ko sem bil mlad	študent,	sem se bil zaljubil z vso tisto nežno, čisto	A
Deset let je od tega ... On je bil takrat	študent	... z v stran potisnjenim klobukom, vihrajočim	A
obrazkom; zaljubljen je bil vanjo, ko je bil še	študent,	ali ko je nekoč opazila, da ima ogoljene komolce	A
bili storili grdo, zopernaturno krivico. Mlad	študent	je bil, hodil je v peti ali šesti letnik latinske	A
duri!“ je sodil župan. ”Postopač je, izgubljen	študent!	“ je rekel notar.”Italijanski vohun je, ki išče	A
je pameten človek ...‘ Lužar je bil takrat še	študent,	in jaz sem se malo kratkočasila z njim - kakor	A
ozki, kozjebradi obrazek. Ob vzglavju je slonel	študent	Stržinar; njegov obraz je bil zelo nežen, rdeč	A
nisem videl, da se jim zeha! Nosil sem se kakor	študent,	ki vodi svojo kratkokrilo prvo ljubezen k plesnim	A
včasi je treba malo izpremembe ... Ali niste	študent?	“ ”Študent sem!“	A
Ali niste študent?“ ”	Študent	sem!“ ”Ali se vam še nikoli ni pripetilo	A
troje literatov. Eden izmed njih je bil še	študent,	mlad človek s kodrastimi lasmi, precej razvitimi	A
literatje, se je vnel živahen prepir. Mladi	študent	je zagovarjal z veliko samozavestjo in s krepkimi	A
ob mizi in spal, in da sta se bila Lužar in	študent	resno sprla: Lužar je kričal surove besede s	A
Šestindvajset, blagorodje; ali jaz sem kipar, ne	študent.	“ Dvigala se mu je v grlu neka upornost; za	A
obraz sentimentalen: gledal je kakor zaljubljen	študent,	in nedolžen koder mu je visel na čelo. Ženska	A
kosil ni in ne večerjal. O mraku je prišel	študent.	Pavel je pogledal na obadva, kako sta si sedela	A
nakratko skomizgnil z rameni in je šel iz izbe.	Študent	in Marta sta se spogledala. Nekaj dni kasneje	A
odpahnil duri v tistem trenotku, ko sta se Marta in	študent	poljubila.Dolgo minuto je stal na pragu, nobene	A
nasproti, v polni svetlobi svetilke, je sedel	študent	na zofi; život je imel upognjen, roke je bil	A
vzdignil samokres, prav tako počasi se je prijemal	študent	za suknjič in srajco, da bi si razgalil prsi	A
udaril v prebledeli obraz s toliko silo, da se je	študent	zvrnil na tla.Marta je vzkriknila; počasi, s	A
iz izbe; nato pa da je . / . / stran 302 . /	študent	pokleknil, molče in kakor v omotici zgrabil	A
nečistih misli. . / . / stran 82 . / Tisti	študent	je imel velike, resne oči, dolgo, črno pentljo	A
dolgčas in komaj se je začudil, je omahnil v izbo	študent	s kuštravimi lasmi in črno pentljo. ”Povedali	A
pentlje. Vid je segel pod pas, sunil narahlo,	študent	je zdrknil na tla polagoma in mirno, kakor v	A
Bog ne bo hotel!“ . / . / stran 87 . / Mladi	študent	je gledal nemirno in je izpregovoril jecljaje	A
roko. ”Nelepa misel je bila v izbi!“ je rekel	študent	Olgi. Pogledala ga je, kakor da ni razumela	A
res tisto!“ je nenadoma vzkliknil golobradi	študent	in dolga kravata mu je vztrepetala.Olga se je	A
trpljenja, zato ker si strmel v ogledalo. Mlad	študent	zahaja tja, poznam ga; in kakor mu še brki ne	A
žalostno pri srcu, je šel v goste k študentu Pavlu;	študent	Pavel pa je bil zaljubljen v Olgo in je stanoval	A
pred njim kakorkoli, služil mu po hlapčevsko.	Študent	Pavel je bil človek dolgega in koščenega telesa	A
vsevprek, kar je ležalo na postelji in na tleh.	Študent	ga ni motil in ga je ostavil v izbi samega,	A
zakramentov in brez človeka ... Prišel je bil	študent	Pavel in je poljubil Olgi roko in se je ves	A
nebo, vse polno zvezd, ki so sijale mirno.	Študent	je zavil v stran, gazil je izcela. ”Ali bi	A
in kmalu sta bila obadva razgreta in potna.	Študent	je nenadoma postal, vrgel je kepo na tla ter	A
Prišla sta do krčme, pred durmi je preštel	študent	denarje in nato sta vstopila.Soba je bila prazna	A
pogledalo rdečelaso mlado dekle, še pol otrok;	študent	je zaklical in prinesla jima je vina. ”Ali	A
je vrnilo v kuhinjo. . / . / stran 225 . /	Študent	je naslonil oba komolca na mizo in je - skril	A
glej, samo dvoje poti je: ali tja, ali pa -“	Študent	Pavel je vzdignil sunkoma glavo ter je podrgnil	A
na čast, da sem v številu poslednjih! ... Jaz,	študent	Pavel, kolikor me je!...	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani