nova beseda iz Slovenije
drevje; niti list se ne gane. Obide ga posebno | čustvo, | - ne bojazen, toda nekaj sladkega, nemirnega | A |
skoro, da bi ne izginilo tisto sladko in ugodno | čustvo, | ki je leglo v njegovo srce. ”Ali se vam hoče | A |
zavil mimo hriba. Nikolaja je pretreslo čudno | čustvo. | Nikoli še mu ni bilo pri srcu tako težko in žalostno | A |
žalost in vsa sreča se je spojila v eno samo | čustvo | ter se utelesila v gorkih besedah...Lica so mu | A |
nekaj relativnega in da je celo najbolj pošteno | čustvo | v posebnih zvezah in okolnostih lehko pregrešno | A |
morate, kakor čutim jaz ... Morda je bilo moje | čustvo | samo do polovice resnična ljubezen ... druga polovica | A |
visok in čaščen, ves v gloriji ... Ali razumete to | čustvo? | Ali ga prištevate čednostnim ali pregrešnim | A |
morate, da je navsezadnje drago kupljeno to | čustvo | ... vsake druge vrste ničemurnost je bolj poceni | A |
in neumnih pismih, ki me obide danes zoprno | čustvo | sramu in ponižanja, če se spomnim, da sem jih | A |
mizi za vžigalicami, me je obšlo neko posebno | čustvo, | podobno čisto otročjemu strahu.Zazdelo se mi | A |
ko se je vzdignil; v srcu se mu je oglasilo | čustvo, | podobno sovraštvu, in prikazalo se je temno | A |
so prihajali vedno bliže in bliže in čudovito | čustvo, | polno hrepenenja in blaženih spominov, priplavalo | A |
solzami seže v srce spoznanje, seže najprej grenko | čustvo | osamljenosti. ”Kdo je klatil? | A |
poznem mraku. Komaj zavedno, lahko razkošno | čustvo | je zatrepetalo za trenotek v mojih prsih. Samo | A |
Slivarja se je polastilo neopazno neko zadehlo | čustvo, | ki mu je bilo zoprno in ki se ga je bal.Privil | A |
lakomne roke so se iztegale po zlatu. Mehko | čustvo | je leglo Slivarju v dušo: ljubezen do te čudovite | A |
izpregovoril nikoli besede o tem, kar je čutil. To | čustvo | je bilo tako tiho, brez najmanjšega nemirnega | A |
Slivarja je izpreletelo neprijetno, čisto zoprno | čustvo | in zazdel se je smešen sam sebi.Vstal je hitro | A |
Milostna, preprijazni ste.“ Obšlo ga je neprijetno | čustvo. | Vprašal se je na tihem, čemu je prav za prav | A |
morje luči. In zopet in zopet mrzlo, ongavno | čustvo | po vsem telesu, ko da leži v jami samih rjavosivih | A |
strahu, ne čakanja, komaj nekako neprijetno | čustvo | zapuščenosti se je je dotaknilo zdaj pa zdaj | A |
dolgo v noč jo je tresla groza in nekako ongavno | čustvo, | kakoršno čutimo, kadar nam leze gnusna golazen | A |
mladi pisar in pomignil Anici. Nekako neprijetno | čustvo, | nekaka plašnost je napolnjevala Anico, ko je | A |
na planem in sta srečali Lipeta. Neizrečeno | čustvo | sreče in veselja je vladalo v Anici.Segla je | A |
grof v zarjo, zdrav, okruten, vojaško lep. | Čustvo | mehke ljubezni je prevpila trenutno v župniku | A |
da se sosed sramuje soseda. Obhajalo jih je | čustvo, | da so počeli v Kanalu nekaj napačnega.Le redki | A |
da morajo nastopati strnjeno. To so vedeli in | čustvo | medsebojne hvaležnosti jih je obhajalo.Čutili | A |
kot jaz, oba pa sva vsak po svoje izrazila to | čustvo, | kar se je dalo najbolj globoko.Prav zato sem | A |
sluga v sprednji sobi pomagal pri oblačenju. | Čustvo | osramočenja družilo se je s čustvom nesreče | A |
in voljno žametasto lice dozorele breskve. | Čustvo | je imel Amandus ‒ in tudi naše stoletje jih | A |
sna. Za srce ga je držalo čisto novo, sveto | čustvo; | misel, ki ga je prinesla, je kopala podse, se | A |
razjokane bridkosti. V sebi je zoper voljo iskal | čustvo, | ki iz njega vre sveta ljubezen otroka do očeta | A |
in jezik, ko stopa na dan čisto in resnično | čustvo, | katerega ne more več odeti noben ozir in noben | A |
to - Ančko. In samoljubje ali nekovo drugo | čustvo, | tajno in neopisno, dejalo mu je, da bi Ančka | A |
izgubljena zanj, zdela se mu je tem vabnejša, in to | čustvo | mu je raslo od tedna do tedna, od meseca do | A |
vse zgolj dobrovoljna veselost, nocoj pa le | čustvo | zadoščenja, da je vsakdo zastavil svoje moči | A |
bilo je nekaj v nji, kar jo je osrčevalo, neko | čustvo | samostalnosti ali neka zavest, da ni domača | A |
zamerite, gospod! To je bilo samo prvo moje | čustvo. | Sploh sem tako zmeden, da ne morem več preudarno | A |
izvabiti. To se mu zdi jako čudno; vendar to | čustvo | ni jačje, nego da slučajno vidi svojo fotografijo | A |
okreva in da bo potlej poroka s Cvetano. Toda to | čustvo | ni jačje nego za knjigo, v kateri bi čital enak | A |
blage obraze, ali se vam ne budi v srcu posebno | čustvo: | prirodna, neizbrisna ljubezen otrokova do svoje | A |
strankarska strast ali narodna mržnja nego pravno | čustvo. | Pri nas se sodi drugače in nepristransko. | A |
čitanje dopustil hišni red. S tem sem res pregnal | čustvo | osamelosti in knjige so mi bile družice in zabava | A |
da bi Jera vlila otrokom v duše svoje mehko | čustvo, | ki je bilo vedno skrito in ni smelo pogledati | A |
ozrl proti pokopališču, ga je spet obšlo mehko | čustvo. | Jera je stala pred njim, tisto trpeče bitje, | A |
izpoved, ljubezen in strah in do tedaj neznano | čustvo | jo je prevzelo. Vse bo poravnano! | A |
silneje in silneje, izpreletavalo me je čudno | čustvo, | neka poetična pobožnost, da bi bil pokleknil | A |
zadnjikrat. Premagalo jo je dolgo zadrževano žensko | čustvo, | zato se je tisto jutro v pesmi razodelo vse | A |
hišah, tudi meme prijemlje tisto, čemur pravimo | čustvo | ali mehkoba.Da o domotožju niti ne govorim. | A |
Tovariši, partizani smo in kot taki moramo zatreti | čustvo | usmiljenja s sovražniki.To je hud, barbarski | A |
da ni bilo v njem prostora za nobeno drugo | čustvo. | Kaj ne! | A |
spoznali, da je papeževa bula pristna ali versko | čustvo | jim je branilo, da bi puščali prodajati les | A |
dasi ga je pri ti novici obšlo neko nenavadno | čustvo, | nekaj, kar mu ni bilo jasno, a je bilo podobno | A |
šinil rahel smehljal in obšlo jo je neko veselo | čustvo. | »Torej ti je vendar priti do živega | A |
ste me prišli svarit, Vi?« je dihnil Rovan in | čustvo | blaženosti mu je objelo dušo.Stisnil je Margaretino | A |
pojavil sijaj, ki je v Rovanovem srcu obudil | čustvo | sreče in upanja. Ko se je naposled Margaret | A |
stanovanja, ga je pričelo naenkrat izpreletavati | čustvo | nezadovoljnosti nad tem, kar je bilo okoli njega | A |
To vse ni res! Naše | čustvo | je tukaj, to je gospodar ...« | A |
Samo to je resnično, kar čutimo, da! Samo naše | čustvo | v prsih je resnica, vse drugo je laž.Naša pamet | A |
svojega otroka, od katerih se moram ločiti. Divje | čustvo | je zaplalo po prsih, kri mi je butnila v glavo | A |
topla, sreča in nesreča obenem. To je tisto | čustvo, | iz katerega raste življenje. Tiho pride tudi | A |
trepečejo kakor v mrzlici. Naenkrat ga objame | čustvo, | kakor bi sedel med kdove kakšnimi zlobnimi neznanci | A |
kakor mrcina?« Pirnata je obšlo popolnoma novo | čustvo. | Sklonil je glavo in se globoko zamislil. | A |
trepečejo kakor v mrzlici. Naenkrat ga objame | čustvo, | kakor bi sedel med kdove kakšnimi zlobnimi neznanci | A |
pisati in da bi razložil drugim ljudem, kako | čustvo | je to, ko najde mož v svoji ženi prednika, ki | A |
kakor mrcina?« Pirnata je obšlo popolnoma novo | čustvo. | Sklonil je glavo in se globoko zamislil. | A |
iz mraka, spreletava oba naenkrat dobrodejno | čustvo. | Iz krčme zveni tudi petje, gosli vijejo veselo | A |
drug zaželel, je posestnika prevzelo globoko | čustvo | razjarjenosti, ki se je zajedlo vanj in ga spravilo | A |
željo. Nikoli ni mogla razumeti, da je njegovo | čustvo | do nje drugačno, nobene predstave ni imela o | A |
popolnoma vseeno, če je s tem ranila njegovo | čustvo. | Morda pri maticah niso tako dosledni in jim | A |
nobene človeške iskre, ki bi kazala na kakšno | čustvo. | Zato mu brez pomisleka naroči: »Potem me res | A |
ti povedal, kaj mi pomeni najvišje človeško | čustvo, | ki si ga pokazala zame.Ker ‒ tudi jaz te ljubim | A |
Trnuljčice in v prsih se mi razrašča neznano | čustvo, | ki se mi je prvič oglasilo v sanjah. »Snežna | A |
ki mu ne vem izvora.« ): To je čudovito | čustvo, | Tauro.Zdi se mi, da si se zaljubil. | A |
ob njej se mi . / . / stran 87 . / prebuja | čustvo, | za katero sem bil prikrajšan; osamljeni čutolovec | A |
povedala. Želim samo, da deliva to plemenito | čustvo, | ki je že tako redko med ljudmi.Če pri tem res | A |
ne bi jokala, ko vendar svoje najplemenitejše | čustvo | mečem v gluho črno jamo. Ne morem ji pomagati | A |
uho. Kseno spet prevzame silovito ljubezensko | čustvo: | z ustnicama mu izmiva od ksernijevih ploščic | A |
Toda Kodrân je vedel dovolj in neko neprijetno | čustvo | mu je stiskalo srce. Ako se bitje, ki | A |
Bila sta pl. Hager in - Olga. | Čustvo, | ki je Kodrânu stiskalo srce, krepilo se je bolj | A |
ljubljenko, tem bolj je pojemalo ono neprijetno | čustvo, | in ko so šli znanci drug mimo drugega, pozdravil | A |
Tudi Kodrân ni govoril več. Sladko | čustvo | ga je prešinjalo vsega, ko je krasno, vzdušno | A |
odrezala, ko da bi hotela zadušiti oživljeno | čustvo. | Preden pa sva utegnila še siliti vanjo, so se | A |
tega pogleda. Prevzelo jo je doslej nepoznano | čustvo | samozavesti, enakovrednosti, in to čustvo jo | A |
nepoznano čustvo samozavesti, enakovrednosti, in to | čustvo | jo je navdalo s hladnim, zvišenim prezirom. | A |
resnobno bitje Duhkovo prešineta čisto človeško | čustvo | in humor ter ga dvigneta na najvišji prestol | A |
petja in pretreslo jo je neznano, grozljivo | čustvo, | ko je Ljudmila nadaljevala tako tiho, tako rahlo | A |
obraz. Obhajalo ga je čudežno, doslej neznano | čustvo. | Njegova duša je temno, polzavedno čutila nenadno | A |
tajnost. Skoraj osamljalo jo je popolnoma novo | čustvo | velike velike sreče, ko je smela odložiti pretežko | A |
kakor še nikdar. Dušo ji je naslajalo čudežno | čustvo | osrečevanja, ljubezni do vseh ... Drugi dan po | A |
v Darji prebudil že zdavnaj pozabljeno pravo | čustvo | stra sti.Vsi njeni prejšnji možje so bili bleda | A |
Ali na sok. Da ujamem kakšno | čustvo. | Da dobim kakšno čustvo. | A |
Da ujamem kakšno čustvo. Da dobim kakšno | čustvo. | Ali nekaj željenosti podobnega. | A |
moremo imeti vsega, kar si želimo. Saj nobeno | čustvo | ni večno.Ni mogoče verjeti v ljubezen . . , | A |
in da sama sebi dokažem, kako smešno je to | čustvo, | sem odšla na vrt.Bila je hladna in temna noč | A |
domače vasi, ga je naenkrat napolnilo tako silno | čustvo | za ta dom, ki mu je bil že tako blizu, da je | A |
leta je nosila na ramah nevidljivo breme, težko | čustvo | neke neodpustljive krivde.In to jo je naredilo | A |
prvo ogorčenje, ko se je ublažilo prvo žgoče | čustvo | nezaslužene sramote, prva obupna bol zaradi | A |
vznemirja vest in da je kesanje njegovemu srcu tuje | čustvo. | Pisal je o »smoli«, ki jo je imel v življenju | A |
svojem srcu, četudi ne v svojih mislih. Moje | čustvo | ti odpušča tudi takrat, ko te obsoja moja pamet | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |