česa (401-500)

prosil pa nisem, prosil, če sem tudi stradal!« »	Česa	pa želite, oče?« »Prècej bom povedal	A
je, ko je omenil slikar rajnkega strica. »	Česa	želite? Kaj veste?« dejala je zamolklo.	A
»Kaj je?	Česa	iščeš tu?« reče gospodar nejevoljno in osorno	A
Pa to ni dovolj. Krčmar povprašuje,	česa	bosta še prigriznila, in dasi ve on in njegova	A
v neznanem brezčasju in brezprostorju. Ali	česa	naj se boji, ko se ne javlja nobena stvar, ne	A
obleka, od kod jim prihaja vsakdanji živež in od	česa	se napravlja.« »Ubogi človeški rod, da si se	A
njim popolnoma neznani sestavini pojasnim, od	česa	se napravlja in kako se potem razkrajaj, da	A
čelu imam le majhno prasko, ne vem torej, od	česa	me vse boli.Menda mi duša trpi.	A
Tinetom?« je izjecljala, a ni mogla razumeti,	česa	jo dolži. »S Tinetom!	A
mahnila na raziskovanje. Sicer veš, da nimaš	česa	odkriti, toda iščeš zavzeto; tavaš po stezah	A
življenje, vse človeško življenje! In vendar,	česa	je pogrešal?Zdrav je bil in krepak; ostrozoba	A
Ali si se naveličala življenja pri nas, ali	česa	pogrešaš?Pusto je res pri nas, samotno, dolgočasno	A
nekako lahko prosim.« »Nič prositi, kar govori,	česa	želiš; vse ti storim, samo da je v človeški	A
zamiži in zaspi. Ko se zbudi, vedelo bo komaj še,	česa	je malo prej tako silno želelo!Boj je krajši	A
očeta, vem. Kako bi ne vedela, kaj ti pišejo,	česa	te prosijo!Vse sem jim razodela, vse.	A
Zakaj bi jaz tu ne preživel nekoliko lepih ur?	Česa	želim?Po čem hrepenim?	A
pogostoma. Velevale so jim, kaj jim je delati,	česa	se ogibati.Pomagale so jim v vsaki sili, sosebno	A
je že staro veselje. Ali vi bi težko uganili,	česa	iščem in kaj streljam.Jaz ne maram ne za lisice	A
Podgorec pravi: ‚Kače, povejte mi, kako in iz	česa	delate železo, pa vam bom priskrbel masti, kakršno	A
nagovoril Kekec in jo na lahko stresel. »Glej,	česa	sem se domislil ravno zdaj!Veš, kar tako mi	A
‒ »Pa	česa	se spet bojiš, Tinkara?« je vzrojil, ker ga	A
razveže in da bom prost, pa se potem že domislim	česa	bolj poštenega, da pokažem Bedancu pete.O, ne	A
da sem jaz zadovoljen? ‒ O, vajen je sokolič	česa	boljšega in ne bi mu škodil masten zalogaj,	A
resnično, kar poizkusil bom in se ne bom bal. In	česa	se naj tudi bojim?Siromak je Kosobrin in bi	A
zasmejala in jo je potrepljala po rami. »Pa	česa	se bojiš, Mojca?« ji je govorila. »Glej, tu	A
prestrašena dekleta in se pričela pobožno križati. »	Česa	nam ne poveš, Muzelj!Glej, glej ‒ o Danijelu	A
isti dan in mi ni dolžan ničesar več. Resnično,	česa	naj še iščem tam gori?« In je odšel z goličave	A
povedati. Ali slišiš?« je nadaljevala Katra. »Oh,	česa	vsega mi ni Žnidarica prej le pripovedovala	A
Ti bi rad moj prstan imel?« »Rajši od ne vem	česa.	« »Čemu ti vendar bo?«	A
kaj hočemo, enkrat gor, drugič dol. Grem, da	česa	ne zamudim.« Erjavec je stekel naprej.	A
Pomolila je glavo skozi okno. »Če se človek	česa	uči, se nekaj malega le nauči.« »So res mama	A
opravi, ko je vaša lepota nadvse popolna.« »	Česa	mi pa manjka?« je vprašala Katarina, katero	A
naenkrat sredi stavka umolknil. »Ali nam utegne	česa	zmanjkati?« »Zmanjkati nam zna vode,« je nekako	A
Kar v Šent Lambertu ostaniva.	Česa	pa nama tam manjka?Ženske so prijazne, pijača	A
stanu, da se nanjo še prav misliti ne upa.« »Iz	česa	pa to sklepate,« je vprašala vojvodinja, ki	A
Ali tu ne moreš ostati. Ko bi opat izvedel,	česa	ga dolžiš, bi te dal skrivaj usmrtiti.«	A
ne razburjaj se, ne razumem ... kaj hočeš!« »	Česa?	« »Ti si moj prijatelj.	A
hahaha, tole: ‚Vam bi bilo nečesa treba ...’ ‚	Česa?	’ sem vprašal. Smejala se je, hahaha, kako se	A
Megušar. »Ti mlada punčka, jaz imeniten fant,	česa	je še treba! Zasmej se, da vidim tvoje zobe	A
Kakšen pa je! Lice mu poglej, pa boš vedel, od	česa	živi!« Okno se zapre in stražnik spusti spet	A
To Dano sem imel res rad. Iz	česa	se to vidi?To se vidi iz tega, ker me ni marala	A
a ženske so gorele v lica, kakor bi jih bilo	česa	sram. Zina je obstala, prestopala živahno z	A
ima za vratom preko ovratnika zaradi potu ali	česa	in pri tem vleče usta postrani. »Pa ne zaradi	A
razkrijejo brez strahu svoje največje slabosti.	Česa	vsega že ni razkril možat človek možatemu tovarišu	A
‒Ničesar nočem, meni Tina odločno. Iz	česa	sklepaš, da bi kaj hotela? Ženska je bušila	A
»Kaj?« »Da si mu naročila,	česa	naj ne pove!« Šli so nekaj časa molče in Zorana	A
Družabnik je vprašal: »Nekoliko bolni ste, od	česa,	prosim, vam je to prišlo?« »Haha!« se je zasmejal	A
a ženske so gorele v lica, kakor bi jih bilo	česa	sram. Zina je obstala, prestopala živahno z	A
tudi jaz nimam ... no, čakajte, da vam povem.« »	Česa	nimaš?« »Vsega mi manjka.«	A
Gaber uživa vse to in vendar mu nečesa in bogve	česa	manjka.Ko se izprehaja skozi samoten večer,	A
Kako pa naj živim? Od	česa,	bi vprašal?In mari je še sploh vredno, da se	A
bil nečesa čudovito željan in sam nisem vedel	česa.	Njegovo govorico sem pil kakor opojno vino, besede	A
različnimi barvnimi odtenki. Upa, da Raf ne bo	česa	zasumil.Kolikokrat sanja o Evi: v naročju jo	A
»Črv bi bil nekakšno potrdilo ...« »Potrdilo	česa?	« »Da imam res stik z Mirujočimi ali kako naj	A
Poučevali so jo v spretnosti uživanja, pa	česa	takega še ni doživela.Čudi se razbrzdanosti	A
Glej in si zapomni! Moraš si zapomniti,	česa	so zmožni potomci tvoje rase, ki so v davnini	A
vina. Histos se res zagleda v rej lepotic, saj	česa	takega v strogi šoli duhovnov in modrecev ni	A
zato ga ni,« doseže Lirina misel Iksio. »In	česa	je zmožen ta tvoj živostroj?« »Kaj jaz vem.	A
prepričati ljudstvo? V kaj bodo potem verovali,	česa	se bali?Potuhnjeni jajabanci dvignejo spet glave	A
povednosti. Zato po vsem zapisanem niti ni potrebno	česa	posebnega dodajati, saj Iksia govori sama	A
pod malodušni vpliv zdaj enega, zdaj drugega.	Česa	vsega nisem počenjal, da bi preprečil to katastrofo	A
pokroviteljske roke in zaščite, a morda tudi zaradi	česa	povsem drugega...Tega si nisem znal nikoli pojasniti	A
sem že hotel poseči vmes in obvarovati Lenko	česa	hujšega, saj tako surovega znašanja za svoje	A
»Tega pa res ni treba.« »	Česa	ni treba?« »Poimenske zahvale,« sem rekel,	A
skrila pred civilizacijo. Čutolovska združba si	česa	takega ne bi mogla privoščiti; ne morejo zbrisati	A
v kopalnico. Kdo ve, kaj počne in ali ne bo	česa	pokvarila. Lep izgovor, Kristijan Samuel Amundsen	A
sem si to zaslužil?« sem jo vprašal. »Zaradi	česa	se ponujaš, rosno mlada, starcu?« »Imaš veziven	A
»Dobro, pazi se, oči.« »	Česa	bi se pazil?« »Postavic.	A
morda izraznega plesa ali pantomime, ne bi vedel	česa.	Pokazala mi je nekaj, česar z besedo ni mogoče	A
Želim si Mano, res si jo želim, če sem si le	česa	želel v življenju.Požvižgam se na atrijsko hišo	A
»Zdaj bova morala spet govoriti.« »Od	česa	se oddaljujeva?« sem vprašal. »Jurij, vse bolj	A
V pričakovanju sem.« »	Česa?	« »Odhodnosti.« »Norčuješ se.«	A
Kam oddaljujeva? Od	česa	sva se oddaljevala in zakaj oddaljevala?Govorila	A
varčuje, da ne podvzemaš ukrepov, ampak se lotiš	česa,	narediš ali ukreneš, da odlikovanja ne vročiš	A
Nič nismo ujeli na radar. Nobenega ufoja ali	česa	podobnega.« »Je to uradno?«	A
društvom,« mu seže Štefan v besedo. »Pričakovalcev	česa?	« vprašam Metoda in ga pogledam. »Metod, pusti	A
Vsak si hoče izbrati najboljšo lego.« »Lego do	česa?	« »Do neke točke v vesolju.	A
izpraševalko, ker se ji še sanja ne, privrženka	česa	naj bi bila ta ženska.Še nikoli ni slišala o	A
boste, kako si pridobiš slehernega človeka in	česa	je ženska najbolj potrebna.Skratka, gospa Marija	A
se me je naveličal in da se je sklenil lotiti	česa	bolj pametnega.S prstom je zarisal po tleh in	A
Zakaj ne?« se je zavzel oče. »Lotil se bom	česa	bolj pametnega,« sem rekel. Še brat se je spametova	A
preveč vlažne in stare, da bi se lahko tam sploh	česa	nadejal.Pločnik so od enega do drugega konca	A
tega ne morem več prenašati, ji bo rekel. ‒	Česa,	Rok? se bo delala nevedno. ‒Da greš z drugimi	A
vedno vonj po pastni maži. Polde ne pove, iz	česa	jo zmeša.Pravi, da je zvedel za ta zvarek od	A
»Vem, samo ne morem več.« »	Česa	ne moreš?« »Prenašati tega.	A
»Ja, pri meni je.« »Če bi do	česa	prišlo, ne mahni z ostrino, ampak, z ušesom	A
Veš, Rok, nečesa pa se bojim, močno bojim.« »	Česa	pa?« »Da takrat, ko bova imela vse urejeno in	A
»Galaksarij odšteva čas.« »Čas do	česa?	« »Do srečanja s požiralcem svetlobe, kot mu	A
asteroidov, ki jih je postavljal okrog velepodobe.	Česa	podobnega Noel še nikoli ni ustvaril.Pomnik	A
tatinski lovci in šel sem pogledati, ne ujamem li	česa,	bodisi raca bodisi tat.A dobil nisem ničesar	A
vedela županja nadrobno povedati svojim gostom.	Česa	pač ne zvedo skrbne matere, ki imajo za oddajo	A
govori pridobiti si razžaljenega ljubavnika.	Česa	pač ne zmore ženska zgovornost! In ni	A
»gosposko« sobo. Županovim je bilo znano -	česa	se v majhnih krajih ne zve? - da Kodrân odhaja	A
izpolniti; zato si pa prej dobro premislite,	česa	ga poprosite!« »Primaruha!« se je razvnemal	A
zaklenil v najino sobico in odšel premišljevat,	česa	naj bi si želel od nočnega svata. »Vse mi verjame	A
II. Radoverni Miha Muha je ugibal ves dan,	česa	bi zahteval od prijaznega duha. Lucija je bila	A
Ampak samo eno!	Česa	zatorej želiš?« »Bogat bi bil rad, bogat, če	A
»Greva,« sem rekla. Mogoče se spomniva	česa	med potjo do bolnice. »Ti kar pojdi, pridem	A
menoj. »Ustvarjanje novih podob, stanj in še	česa	... « je dodal. »Tu moramo biti zbrani.	A
niso nosili pobožnih bander, niti kadilnice ali	česa	podobnega.Visoko v nebo so dvigovali velike	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani