nova beseda iz Slovenije
gospodi kakor vsako poletje. Govorila je mnogo | ž | njim in mi ga hvalila.Jaz sem bil vesel, da | A |
dajo se izvrstni pogoji za dva, naj grem še jaz | ž | njim, v treh letih si narediva oba malo premoženja | A |
navzočen je pri dveh tajnih shodih, ki sem jih imel | ž | njo, in pri slovesu pred odhodom. Prideva v | A |
pravi, da kovček v kot in me sili, naj grem | ž | njim. Res odideva v francosko gostilnico, govoriva | A |
da bi ta gradič kupil in v njem srečen bil | ž | njo. Ta misel me je sentimentalnega naredila | A |
menoj z onim človekom, ki je mene izdal! Ona | ž | njim! Vi ne veste, koliko diabolične moči počiva | A |
bom vam sedaj opisoval vseh scen, ko sem bil | ž | njim najprvo skupaj, ko sem ga sam tako daleč | A |
Izstopi na suho, kmalu ladja odpluje in Zober | ž | njo. Drugi dan se vozi Lisec po Savi navzgor | A |
Pojdi, pojdi pa mu prinesi golido, naj počne | ž | njo, kar hoče.« In Ponkrac gre tja v zadnji | A |
sam jokal. Ker ni imel ljudi, da bi se bil | ž | njimi pogovarjal, govoril je svojim kravam in | A |
poštenje trdil, da je sam videl, kako je Tirtelj | ž | njo govoril, kako je ves vrel, in je nazadnje | A |
deklice ni in le ni, da, še moža ne, ki je prej | ž | njo hodil. In sanja se mlademu možu vse drugo | A |
kmečki mož iz gostilnice. To je tisti, ki je | ž | njo hodil!Ali zdaj je sam. | A |
je mogoče, da bi Božidar videl jo še, govoril | ž | njo. Na oglu ulic je bilo veliko listov, belih | A |
ali pa manj, kakor je, ne vem.« Tirtelj gre | ž | njim po trgu. »Kaj ste prišli v mesto? | A |
popival cele večere in še menil se je prav malo | ž | njimi.Eni so mu očitali, da filister postaja | A |
Jaz sem stara, poznam svet. Ni, da bi se | ž | njimi v pogovor podala in jim verjela, kar pravijo | A |
iti, tako da Tirtelj vendar ni mogel govoriti | ž | njo. In kadar je Božidar napeljal govorico na | A |
vidi očeta, kako mu očita, da je grdo ravnal | ž | njim, da brata vidi, kako je pri tujih ljudeh | A |
ki v tem hipu ni čisto nič vedel, kai se je | ž | njim zgodilo. »Pijte tukaj še malo, slabi ste | A |
Abranek ni vedel ni kam ni kako, šel je vendar | ž | njima do ceste.Voznik ga je za ramo držal. | A |
veselo glédal, kako se mu dobro jé, ter govoril | ž | njim prav po otročje.Žena pak ga je čudé se | A |
poslavili, dobili so plemenito ime in nekaj | ž | njim vred, nekaj pa pozneje premožno domovanje | A |
Pri nji nimaš nič opraviti; meniti se nimaš | ž | njo nič. Da ti tudi to povem, zdi se meni in | A |
v hiši marsikomu, da si imel ti več govoriti | ž | njo, kakor prav.Tega pa jaz ne morem trpeti | A |
starega vina in je mignil mlajšemu, naj jé in pije | ž | njim. Molčé sta končala svojo pojedino in molče | A |
pravi Črtek, videvši ranjenca. »Kaj hočemo | ž | njim početi?Mrtev še ni, da bi ga pokopali. | A |
dolgo živel, če se bo tako malomarno ravnalo | ž | njim.Od dne do dne so bolj ginile rdeče rožice | A |
plašč, prepaše meč in reče hlapcema, naj gresta | ž | njim. Dobro uro pozneje se vrnejo trije možje | A |
nobenega, da bi bil ali ostro ali krščansko | ž | njim postopal. Vilibald in žena sta bila, začuvši | A |
sosebno ker je šla hči . / . / stran 62 . / | ž | njim in jo je hotel vsakršne neprijetnosti in | A |
Rojarjevo ponudbo, naj gre za to noč na Rojinje | ž | njimi. Jerneju je tudi malo kri tekla iz rane | A |
srečali, utegnil bi morda kdo vprašati, kaj je | ž | njim.Ali še živi, lisičja duša? | A |
pred letom, ko smo se na žive in mrtve pričkali | ž | njim, da bo nam nazadnje še nad glavami.Kaj | A |
mara čisto nič zanj. Ko bi pa res kaj imela | ž | njim, potem že vem, kako moram kakor oče varovati | A |
Glejte, jaz sem radovedna, kako bo prišel, kdo bo | ž | njim, kakov je in vse.Ko bi vi bili zraven, | A |
moč blizu nje priti. Komaj dvakrat sem govoril | ž | njo, nikdar pa nisem mogel ukrasti se tako ali | A |
prestregel in odpodil.« »Ali ste govorili že | ž | njim?« »Že tolikanj sem se ponižal, da sem si | A |
tega tudi ne bi rad imel, da bi se pričkali | ž | njimi.« »Bojimo se jih pa res ne, če vsi vkup | A |
»Kaj pa je bilo sinoči? Ali niste govorili | ž | njo?« »Da, komaj sem jo bil do okna sklical | A |
dal hčeri mestnega sodnika. Zato je pa morala | ž | njim iti, kamor je hotel.« »Dobro povedano to | A |
bolj zanimalo. Če se tedaj ravno tiste noči | ž | njim vred še drugam ozremo, najdemo nov prizor | A |
se meni zglasi, kadar ga je volja. Jaz bi rad | ž | njim besedo govoril.« Poglavar ni odgovoril | A |
Pa opat je za prvega zavoljo očeta potrpeval | ž | njim, misleč, da se še popravi; ko pa je ostal | A |
ga iz kloštra očetu domov. Kaj je hotel oče | ž | njim?Do meča ni kazal Peter nobenega veselja | A |
Frideriku na pomoč in, to se vé, jaz moram iti | ž | njimi.Sramota bi bila zame, da ne bi šel.« | A |
zame ni nobenega veselja več na tem svetu in da | ž | njim umrje staro naše ime, slavno iz davnih | A |
svetlih oči, ki smo se že prej nekoliko seznanili | ž | njim in ki smo ga Samola imenovali. »Ali si | A |
ni bilo njegove starosti. On mi je bil vse, | ž | njim in zanj sem brundal po svetu.In kdo je | A |
kmetom. Zato je minilo le malo dni, da ne bi bil | ž | njim na klopi pod vaško hruško.Ljudje so radi | A |
vprvič spoznali, niso se še mogli pogovarjati | ž | njim, kajti govoril je tuj jezik.Šele pozneje | A |
pravi dolgi cigan Samol ter stopi s konja in | ž | njim tudi eni njegovih tovarišev, »ali bi ga | A |
iztrgali gorko srce, da bodo čarobnije (coprnije) | ž | njim uganjali, ciganke so vse čarovnice.«Eni | A |
kislo in žalostno pristopil, rekoč, naj gre | ž | njim in naj ne stoji med družinčeti, da mu ima | A |
gosti bradi na junaške prsi, ta bi se bil moral | ž | njim jokati.Pa je tudi vse drugo vedeti, da | A |
njegove pregrehe, kajti bili so vsi jako prijazni | ž | njim, in ko so vsi zmajevali, da bi Marko še | A |
ljubi svojega bližnjega, ni tistega ne, ki je | ž | njim ene krvi. Ludovik Kozjak, sorodnik Petrov | A |
proti skednju. Tudi velik kosorep pes je hodil | ž | njimi. Eden je stal tako blizu Petra, da bi | A |
deželi.« Zdaj prideta v jamo Peter Kozjak in | ž | njim cigan.Usedeta se k ognju na stran, kjer | A |
stran 86 . / »Kdo je pa oni, ki je prišel | ž | njim?Domačin ni; ta nima naše oprave niti obraza | A |
gospoda, kdo je le-oni človek, ki je prišel | ž | njim.»Gospod je lahko med nami,« rekó mu, »ako | A |
ko čudno zdelo. Veliko krdelo je hotelo iti | ž | njim, da ne bi kristjanje ugovoru vkljub zopet | A |
bili, čisto sami; naznanjenih vojakov ni bilo | ž | njimi. Graščaku je bilo to zelo neprijetno. | A |
sklicevanje nekako čudno zatezalo. Napoti se | ž | njimi, meneč, da bode dovolj, ako pojde kakih | A |
izgovarjanje zastonj. Treba je bilo še dalje iti | ž | njimi. »Pošljite ta dva človeka nazaj, svetimo | A |
ugasne. Od drugega pak vzame svečavo sam in stopa | ž | njo dalje.Debelo gledata hlapca in postojita | A |
bil osramočen. Za to, kar je delala surova moč | ž | njim, za kratki sramotilni zapor, ni dobil nikakega | A |
tvoje ime in kar mlajši brat!« »In kaj hočem | ž | njo početi!« zavpije obupno nesrečni mož. »Nič | A |
nesrečna, spravila je bila vse njegove nasprotnike | ž | njim, vsi prijatelji in neprijatelji so se zbrali | A |
Šele ko je videl, da jaz nikakor nisem voljen | ž | njim iti, odšel je in godrnjaje klel, da more | A |
spremljal sem ga, kamor je šel, prodajal sem | ž | njim po semnjih, kupoval kože in, kjer je bilo | A |
rodovine jaz nimam rad, čeravno se ne prepiram | ž | njimi.Prevzetnežem in bahačem in pohajkovalcem | A |
za menoj in mi ne dá miru, da bi sam govoril | ž | njo. Sosedova hči, moja Reza, je malokdaj | A |
videti. Pisano so tudi mene gledali, kadar sem | ž | njim prišel kam v krčmo.Slišal sem besede, da | A |
so oče ali hlapec. Jaz sem se ogibal sniti se | ž | njim.Kmalu pak sem zvedel, da se nisem motil | A |
Nazaj ga ni bilo več, v veži pak je še govoril | ž | njo, dobro sem slišal, odgovarjala mu je bolj | A |
pri vrbovem grmu črnega mačka in potem greva | ž | njim v grajski gozd.Na vrhu posekanega hriba | A |
verjeti. Če sem pa zopet pomislil, kako rada je | ž | njim govorila s svojo nemščino vselej, kadar | A |
Jaz ga še dobro poznal nisem. Sin je | ž | njim in en hlapec. Varuj se ga. | A |
zdajle prišel in rekel: pojdimo! jaz grem precej | ž | njim.« »Lepo te prosim, Martin, tiho bodi. | A |
Med tem časom je grajski gospodar in gotovo | ž | njim vred tudi njegov gost zapazil, da se je | A |
zakaj trden je še in veliko opravka bi imeli | ž | njim, če bo utegnil meč iz nožnic dobiti.Sina | A |
trdovratnejši in upornejši, če bolje ravnamo | ž | njim.Nobena kazen zanj ni prevelika, če se predrzne | A |
Plačal bo nam dobro. Kaj bo potlej | ž | njim počel, to nam nič mar.Kadar to opravimo | A |
zaužiti. Sekali so pečene koštrune in se mastili | ž | njimi, ukali in plesali. Ko bi bili plemenitaši | A |
njegovega sina vzemo s seboj in hitro odjezdijo | ž | njima. Kosoman sam je jezdil tik ujetnikov | A |
njegovega očeta ni bilo. Kam so se razbojniki | ž | njima obrnili, tega ni vedel nihče povedati | A |
nihče povedati. Kaj se je ali se bode šele | ž | njima zgodilo, ta misel je bila vsakemu strašna | A |
hočeš!« pravi oče malo razžaljen, da se hči neče | ž | njim peljati, trene z vajeti in kakor blisk | A |
poseben bistroglav, jako bal, kadar je imel | ž | njim opraviti. Večkrat je gosposka posezala | A |
odgovori dekle. »Da veš, očeta poišči in se | ž | njim domov pripelji.Če ga ne boš priganjala | A |
že nekaj bolj gosposkega na sebi. Ni si upal | ž | njo govoriti, da, celo ogibal se je je.Šele | A |
Rad jo je imel, vesel je bil, kadar je mogel | ž | njo govoriti.Pa bila mu je samo kakor prijateljica | A |
Petnajst goldinarjev vas prosim.« »Kaj boš | ž | njimi« »Prašička bi kupil in, kadar | A |
zdi. Rajša je govorila s pastirjem doma nego | ž | njim; ali njen in njegov oče Pogreznik, bogat | A |
rajši, ker je videl, da bi Peter tudi rad šel | ž | njo, pa ni Petra prosila, ampak njega. | A |
ustvaril, naj odpusti! Še enkrat bo govorila | ž | njim, povedala mu, kaj je mati rekla, in potem | A |
ljudje vikali ter bi še jaz ne mogel govoriti | ž | njim kakor z vsakim človekom.Pojdite mi v kraj | A |
ne.« »Jaz pravim, da hočem še nocoj govoriti | ž | njo, zdajle precej.Pojdi!« | A |
nocoj, ker si jezen. Lezi, jutri boš govoril | ž | njo, pa - tepsti je ne smeš!« »Tedaj | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |