nova beseda iz Slovenije
hči, ki se je zaprva nekako ogibala govoriti | ž | njim, bolj iz boječe sramežljivosti in nenavajenosti | A |
sama, morda se sama s seboj bolje razgovarja ko | ž | njim.Pa saj jo od tukaj vidi, glej, zdaj je | A |
prepričal. In govoriti ne more, jezik ne dá, | ž | njo še posebno ne, nje se še rajši ogiblje ko | A |
le žena; če jo človek ima, lepo je to. Če se | ž | njo življenja veseli, lepo je to.Sicer ljudje | A |
preglavico delala in presedala; temveč govoril je rad | ž | njimi iz čistega namena, ker je rad govoril | A |
k nam na kosilo, in tukaj se lahko seznanite | ž | njim, če želite.« In takoj mali kaplanček vstane | A |
sedeti je pusto, govoriti pa za istino nimam kaj | ž | njimi.Duhovni gospodje imajo svoje reči in svoje | A |
takoj, tisti je, ki smo ga v prejšnjem poglavju | ž | njim seznanili, ki ga je Leon po njegovem vnanjem | A |
kdaj želel in premišljal. In vendar ni mogel | ž | njim biti tako kakor z drugimi vsakdanjimi ljudmi | A |
tega radi, ker smo tako nekako po usodi v rodu | ž | njo.« »Ta sorodbina se dá še dalje razpeljati | A |
naturo, katera vam je rabila za kol, da ste | ž | njim svoj sklep spesnili, morava malo v oči | A |
bil naravi bližji ali celo tako rekoč zrasel | ž | njo, naložil si je jarem, ki mu pravimo država | A |
vi pred stran vreči, namreč analogijo, in se | ž | njim morda z večjo srečo borim z vami, kakor | A |
pijana. Izpod rute, ki je imela glavo zvezano | ž | njo, viselo je nekoliko las čez nos, suhi, rjavi | A |
trenutek čuditi, da je bila tako nekako bolj domača | ž | njim.Utegnil bi še kdo izmed nas pristaviti | A |
dasi bi bil raje kaj bolj zanimivega govoril | ž | njo. »Jaz imam že sprvega, ko sem to žensko | A |
Rekši, ga potegne s seboj. Moral je | ž | njo.Kakor sem zvedel, držal se je hrabro proti | A |
bilo to negalantno kakor tudi to, da je do vrha | ž | njo šel, ne da bi bil črhnil besedo. Tam je | A |
povzdigne svoj suhi prst kazalec in, majaje | ž | njim po taktu, jame šteti svoje drage, da bi | A |
Leon naznani, da je dovoljenje dobil in da gre | ž | njim na pošto. Takoj potem se odpeljeta. | A |
ni bila nobenkrat sama. Kar se je navadnega | ž | njo menil, bilo je malo.Opazil pa je, da se | A |
imenom kakor popred, sploh, da ni tako domača | ž | njim. To je bilo žalostno. | A |
rezna žaga puščala za seboj, kakor da bi hotel | ž | njo vse svoje grehe v les zabiti. »Kdo je bil | A |
nečistnika, pogledujejo za njim, v krčmi nečejo | ž | njim v en račun piti; če govoré ž njim, pikajo | A |
krčmi nečejo ž njim v en račun piti; če govoré | ž | njim, pikajo ga, če molčé, vé že, kaj mislijo | A |
s katerim je profesor o najnavadnejših rečeh | ž | njim govoril danes, na dan slovesa, zbudil bi | A |
prišel in jima kaj lepega čital ali pomenkoval se | ž | njima o tej in tej reči.Obnašal se je spodobno | A |
imela. Hči njena, Pavlina, je malo govorila | ž | njim.V delo zamišljena je pa vendar vedno pazljivo | A |
porabo prepuščenih, govorila in brbljala bi bila | ž | njim, dokler bi bila smela, in pogledala ga | A |
je čul o njegovi navzočnosti in da se lahko | ž | njim vozi domov, kar mu je pogodu. Leon mu odgovori | A |
Da! Morala je govoriti | ž | njim, na samem, ne pred ljudmi.Nič ni več premišljal | A |
je srečala v tej hiši, kjer ni mogla prebiti | ž | njim v družbi, a ko je odhajal, ni mogla drugače | A |
Sodnik je bil že prišel k njemu, narejal protokol | ž | njim in pri tej priliki je Vesel zvedel, da | A |
sama ženska zmožna. Povem vam, da boste srečni | ž | njo.Blago srce mora imeti. | A |
njeno sobo prišel že z nejasnim namenom govoriti | ž | njo, tudi ko bi ono slučajno v njena pisma izgubljeno | A |
na Slemenice. Ti greš ravno to pot in lahko | ž | njimi hodiš.« Lovretu pak je pošepnila natihoma | A |
glavo v izbo. »Prijezdil je in deseti brat je | ž | njim prišel; to pomeni, da je srečo v grad prinesel | A |
Gospodična je to menda sprevidela, kajti govorila je | ž | njim kakor s starim znancem prosto in domače | A |
življenja in od njega težav, in če se menim | ž | njimi, nobenemu ni mar, da nisem bil še v Rimi | A |
šestdesetem letu, palica ga potiplji! Kaj počnemo | ž | njim?Ali ni prav, da se naprvo izkida izpred | A |
toliko dni je med nami, pa ne veste, da se ne sme | ž | njim govoriti, kar človeku v glavo pade.« PETO | A |
imeniten, da ga natančneje narišemo in zato | ž | njim celo nov odstavek začnemo.Zakaj današnji | A |
ločil od desetega brata, kateri se je veliko | ž | njim pečal. Ljudje namreč, ki so videli in vedeli | A |
odpusti, če sem dolgo misel imel, da moram | ž | njimi njega upropastiti, ki je tebe v nesrečo | A |
najpustejše v njegovem življenju. Govoril ni stari | ž | njim nikdar drugače ko nemško.Kaznoval ga ni | A |
vsaj enega pri sebi, ki bi čutil z menoj, in se | ž | njim še o čem drugem pomenil kakor o dolgočasnih | A |
žganju, kako včasi celo mene pridobiva, da bi šel | ž | njim, kako pri tem vé navajati primerne in neprimerne | A |
vsem tem ga nisem nič kaj vesel. Včasi grem | ž | njim na lov, ne tolikanj iz veselja kakor zavoljo | A |
obtiči, besede zmanjka, nimam se česa meniti | ž | njim.Govorí veliko; ali vse njegovo mišljenje | A |
katero človek spozna, ako je bil nekaj časa | ž | njo vkup.Zares menim, da omenjenemu srečnemu | A |
nikdar nič vprašati o tem, še govoriti ne morem | ž | njim o takih rečeh, sam ne vem zakaj. Vidim | A |
Predvčerajšnjim me je bil zvabil, da sem šel | ž | njim v krčmo, kjer so mi kmetje veliko ponujali | A |
pred seboj. Govoriti nisem potlej mogel več | ž | njo na samem. Davi pri zajtrku se ji skoraj | A |
sam, da ljubco imam, poročil me bo, zvezal me | ž | njo. Ali ravno ta Martinek, ki je te vsakdanje | A |
denar dobil; ali ker so manj imenitne, nočemo | ž | njimi častitih bralcev dolgočasiti.Pogledimo | A |
pa cel dan z menoj z doma. Bom že jaz govoril | ž | njim.« »To se ne bi spodobilo.« | A |
namišljene neveste rajši zmenil z njenim očetom kakor | ž | njo samo, pripomoglo je veliko tudi to, ker | A |
lepih pomladanskih dnevih učil, tam je dostikrat | ž | njo v pogovoru sedeval, tam je nekatero uro | A |
nevarno zdi zanjo. Videti je, da prav rada govori | ž | njim.Fant je sicer pameten, ali mlad je in to | A |
zopet imel priliko, vsaj tri besedice govoriti | ž | njo.Prišedši do tja, deklice ne najde. | A |
gotovo se temu piščetu zdaj zdi, kakor da bi | ž | njim vred bilo vsega sveta konec.« »Kako ti | A |
bil nekaj dal, da mu ne bi bilo treba sniti se | ž | njim; na drugi strani pak si je zopet mislil | A |
mu je misel prišla, da bi se morda hotel bíti | ž | njim.Ali ta misel se mu je zdela preneumna. | A |
jaz tega ne jem; ampak Dimki bo pustila, ki | ž | njo pri enih klinih privezana stoji.Ali ne bo | A |
smrtjo prosil, naj mi odpusti. Tam gori bom | ž | njo vred ‒ tako mu povedi ‒ prosil Boga, da | A |
Pregovarjal je mojo mater, da bi se na tihem | ž | njim poročila. Mati moja je bila preveč vestna | A |
potlej v drugačnih časih in še jaz sem moral | ž | njo moliti zanj! Kakih šest mesecev po oni nesrečni | A |
grdé ne!« To so bile zadnje besede, ki jih je | ž | njo govoril.Ta skušnja je bila pač podučilna | A |
fantè sem si ga želel dobiti, da bi tako ravnal | ž | njim, kakor je on z materjo.Le z nevoljo in | A |
nevoljo in da bi matere ne žalil, molil sem zvečer | ž | njo vred »za časno in večno srečo očetovo«. | A |
postelji mi je izročila svoja pisma in spričala. | Ž | njimi mi je rekla poiskati in skazati se svojemu | A |
Prosil je gospodarja, da bi šel nekaj časa | ž | njimi. Birič je pristopil in izvlekel železje | A |
hipu želel prijatelja zraven sebe imeti. Le | ž | njim bi bil lahko govoril, govoril veliko. | A |
stran 234 . / Zdravje se mu je kmalu utrdilo in | ž | njim precejšen del prejšnje veselosti. Z Manico | A |
za vselej odrekla, vdal se je in govoril je | ž | njo o Kvasu.Mladeniču, ki je bil brez vsake | A |
Benjamin ga neko popoldne povabi, naj gre | ž | njim k nekemu sosednemu graščaku kaki dve uri | A |
prijaznejšim glasom, kakor je popred govoril | ž | njim. »Kaj me zalezujete?« reče hlapec z zamolklim | A |
gospode tako ni bilo blizu), da se je pomenkoval | ž | njim še o kaki drugi reči, ki ni bila ravno | A |
dol v dolino k Jurcu in vse bodem poravnala | ž | njim in pogovorila ga, da te zopet vzame.Zastran | A |
ust. Njemu nasproti je sedela njegova žena, | ž | njim zaročena, slepa na eno oko, na drugo pa | A |
mencal po gazu proti vasi. Ne dolgo potem pride | ž | njim oče župan, kateremu se je na obrazu poznalo | A |
že umrl) ‒ saj ga poznaš ‒ in pa še dva druga | ž | njim bodo prisegli, da otrok ni moj, ampak Martinkov | A |
vse možé iz vasi, ki so imeli dolžnost hoditi | ž | njim na človečjo lov.Vsi so se bili sešli v | A |
kako je, če bolj zlodeju ugajaš in če si boljši | ž | njim, tem boljši je on s teboj.« »Mene vprašajte | A |
daleč zadene, to je župan videl ravnokar in | ž | njim vsa drhal lovskih móž, ki se niso upali | A |
naravnost v hišo. V trenutju pa pridejo nazaj in | ž | njimi še nekdo. »Domen!« zavpijejo vsi, eni | A |
poljubil mater v velo lice in zjokal se, da so | ž | njim jokale vse matere v hiši.V svoji bolečini | A |
naiviteto kakor otroci. Lisec je imel potrpljenje | ž | njimi in jim je odgovarjal ter razkladal, zakaj | A |
preden je blizu prišla, a pes ni hotel iti | ž | njo, morala je pretuja biti, zato odide s tolažbo | A |
nego da ima spremljevalca, grajski pes je šel | ž | njim.Ko je videl, da je gospod govoril z njegovo | A |
bila tudi njegova teta. Po dve uri je mogel | ž | njo govoriti in se je večidel prav dobro zabaval | A |
odgovoril. Kako, da si ta človek prisvaja tako | ž | njim govoriti? Zober pravi dalje: »Lagajte malo | A |
hodil, ustavil ga, dolgo izpraševal, celo uro | ž | njim govoril ‒ kar se še nikomur ni prigodilo | A |
morda uganila. Govorila nisem o tej reči nikdar | ž | njo; tudi bi se ne drznila.Posebno odkar je | A |
pokliče in zopet je slonel na plotu in govoril je | ž | njo prijetne, dasi neznatne reči, dolgo. Ni | A |
ni več toliko in ne več tako zaupno govorila | ž | njim kakor nekdaj.Lisec je to pripisoval slučaju | A |
Zober hoče, ali pravzaprav najrajši bi bila | ž | njim šla, ko bi bila smela, ker sedaj je bila | A |
juho skuha, in kadar ste otročji, da se igrate | ž | njo.To je za poštenega moža, ki denarja v zibeli | A |
Praktičen nasledek je vendar, da se ženite | ž | njo.Ali ste mar prišli pravit mi svoje srčne | A |
doma, v obližju Pražanka, priliko shajati se | ž | njo in delala sva osnove, kako bode po dokončanih | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |