nova beseda iz Slovenije

spis (101-200)

se mi je spričo odzivov na moj      spis      očitno vsaj deloma izpolnila. B

PARMENID (ali o idejah, logični      spis)      Osebe: B

je najpoprej ostalo skrito, da      spis      ne vsebuje namere, ki jo omenjaš B

s samim seboj v nasprotju. Ta      spis      torej spodbija tiste, ki pravijo B

take želje po razpravljanju sem      spis      napisal, ko sem bil še mlad, in B

spoznati" (morebiti zato, ker je bil      spis      zapisan z veliki črkami, ki niso B

precejšnja, razlog pa naveden:      spis      je bil ukraden.Prav tako lahko B

30. 4. 1868 so v L. Z. objavili      spis,      ki je na začetku opominjal volivce C

uprave, v začetku leta 1918 pa      spis      Die Deutschen Österreichs und C

lahko rekli, da se ta izjemni      spis      bere kot hrbtna stran Spinozovega C

72, 84, 167, 168. Kettejev      spis      O lirični poeziji (Zadruga, 13 C

za pojem, ki ga želi tukajšnji      spis      ustoličiti kot slovstvena folklora C

neukih ljudi, pač pa je njegov      spis      o slovenskih glasovih dobro služil C

tekmeca ... (Ohranjen je celo      spis      o tem, kako naj bi na omenjenem C

Moje delo torej ni imeniten      spis,      s katerim naj bi osvojil trenutno C

(hvalilni oziroma "enkomični"      spis      na čast Hieronu v obliki dialoga C

Agesílaos). Slednje je hvalilni      spis,      ena od mnogih hvalnic leta 360 C

vplivala na »zgodovinski« Sveti      spis      Evhemera (4.‐3. stoletje); ta C

zgodovinopisje zato posnemati. (      Spis      Aristotelovega učenca Teofrasta C

Evagoras »pravi« epideiktični      spis      ‐ gre za hvalilni govor na čast C

enotnosti. Njegov prvi politični      spis,      Panegirik (Panegyrikós ‐ C

Dejanja Aleksandra ter manjši      spis      o tretji sveti vojni (svete vojne C

nadnaravno. Timaj je napisal tudi      spis      o zmagovalcih na olimpijskih igrah C

Napisal je tudi sofistično obarvan      spis      z naslovom Iznajdbe, v katerem C

in različne vrste piščali, ter      spis      O stilu, kjer je npr. pisal C

stilističnih značilnostih. Ta      spis      kaže, da so ga stilistična vprašanja C

svojega časa v tridesetih knjigah,      spis      O dobrem in zlem v 24 knjigah C

dobrem in zlem v 24 knjigah,      spis      O čudežih od vsepovsod v 15 C

vrnitvi iz Hispanije je napisal tudi      spis      o "numantinski" vojni, ki jo je C

govornika,[299] napisal pa je tudi      spis      o državnih službah (Libri Magistratuum C

temeljno delo je bil zgodovinski      spis      Izvori (Origines) v sedmih C

moremo pa mimo opazke, da celoten      spis      ne ustreza povsem svojemu naslovu C

Cicerona, predvsem pa Lukijanov      spis      Kako pisati zgodovino.Rimski C

obliki. Moje delo torej ni imeniten      spis,      s katerim naj bi osvojil trenutno C

izvedel še kaj več, sem sestavil      spis      tudi na to temo.[390] Lukijan C

latinsko, o čemer priča ne le njegov      spis      O jezikovnem spodrsljaju pri C

vplivali prav ti pojavi, kaže njegov      spis      Lažni prerok Aleksander.Tedanje C

pojave pa osvetljuje tudi njegov      spis      Ljubitelj laži. Helenistični C

očitajo neizvirnost. Vendar je bil      spis      napisan ob Verovi partski vojni C

dobrino« kot priložnostni nagradni      spis;      izogiba se vsega, kar diši po C

Epiktetu; k delom iz tretje sodijo      spis      O lovu (Kynegetikós), kjer C

prikazuje v najugodnejši možni luči.      Spis      je očitno pripojil k drugi ali C

Proti Apionu.[513] Je apologetski      spis      v dveh knjigah in odgovor na antisemitske C

Dicta collectanea), jezikoslovni      spis      O analogiji[523] (v dveh knjigah C

umetelna. Primer slednje je Ciceronov      spis      o njegovem konzulatu leta 63 pr C

letih 54‐51) sicer ni zgodovinski      spis,      temveč eno izmed dveh Ciceronovih C

leto 75. Drugi Tacitov manjši      spis      z naslovom Agrikola (Agricola C

Domicijanove vladavine in njega osebno.      Spis,      ki je panegirik v čast tastu, C

dela (v osrednjem delu). Tacit      spis      izkoristi za kritiko časa, v katerem C

Domicijanom. Tretji Tacitov manjši      spis      poznamo pod naslovom Germanija C

za zgodovinski ali biografski      spis,      isti avtor lahko različno obravnava C

biografijo; zdi se, da se je biografski      spis      moral držati teh norm, da je bil C

diadokhé ali napol biografski      spis,      ki opisuje filozofe in njihove C

bratih Tiberiju in Gaju Grakhu.      Spis      se vedno začne z opisom junakovega C

njihovih del, so zagotovo Svetonijevi      spis      o Terenciju, Horaciju in Lukanu C

obravnavane, pa je še več, kajti isti      spis      včasih združuje po več življenjepisov C

dela manjkajo, deloma je ohranjen      spis      o dveh Valerijanih, v celoti pa C

življenjepisa, Tac. 18‐19).      Spis      kot celota (npr. o Avrelijanu C

si že davno tega zadal za cilj      spis,      posvečen zgolj Avrelijanu, katerega C

Gotom. Napisal je tudi hvalilni      spis      o Justinijanovih številnih gradnjah C

srečamo. Nenazadnje je šlo za javni      spis      in za uradno razmišljanje o zgodovini C

najodmevnejše delo je brez dvoma      spis      O božji državi (De civitate C

Ludvika XIV. Njemu je posvetil tudi      spis      Zavest o bogu in samem sebi C

(Vom historischen Plan).      Spis      je znan nenazadnje tudi zato, C

vsaj še znameniti Montesquieujev      spis      Duh zakonov (De l'esprit des C

sestre v Naumburgu in Weimarju.      Spis      O koristi in škodi zgodovine C

je daleč največ odmevov doživel      spis      Antično mesto, v katerem nekateri C

predavanja C. P. Bertelsa: »Dober      spis,      razvitje literarnega stila, ne C

duhovitega načina pisanja. Omenjeni      spis      je od začetka do konca prežet C

filozofski oziroma naravoslovni      spis      nazorno priča denimo Lukrecijeva C

podobnih spisov, med drugim tudi      spis      Helena ipd. Trojanska Helena C

vojaškim pohodom, napisal pa naj bi      spis      o smrti Hefajstiona in Aleksandra C

fantazijskega potopisa Sveti      spis      (Hierà anagraphé) o potovanju C

drugim sestavil pomemben filozofski      spis      Proti Galilejcem (Katà Galilaíon C

katerem polemizira s krščansko vero;      spis      je žal ohranjen le v odlomkih C

1801, New York 1993. [1147]      Spis      zaradi svoje duhovitosti zasluži C

dobro poznamo, ji je posvetil      spis      Temeljni zakoni človeške neumnosti C

iz latinsko charta 'papir,      spis'      iz grško khárt�s 'papirusov C

the Avant-Garde", neobjavljen      spis,      ki je bil napisan za dodiplomski C

me je napotila na te vire. Za      spis      Chrisa Burdna glej Chris Burden C

študentom filozofije za seminarski      spis,      ne da bi navedel avtorja. Najpogosteje C

je nastal na primer Ciceronov      spis      O določitvi snovi).O teh delih C

razprave je razdelil učitelj, prosti      spis      ni bil značilnost ne grškega ne C

Aristotelova Retorika in Ciceronov      spis      O govorniku.V renesansi so se C

in etiki, na pouk retorike pa      spis      ni imel večjega vpliva, dokler C

tisoč let največ brali prav ta      spis,      od pozne antike pa do renesanse C

topose, ki jih lahko vključimo.      Spis      je zanimivo opazovati z vidika C

to uporabi v dejanskem govoru.      Spis      O določitvi snovi se konča z zelo C

prizorišču, kamor je umeščen dialog, pa      spis      O govorniku dramatsko spominja C

razvidno iz dejstva, da je bil ta      spis      prva natisnjena knjiga v Italiji C

Georgij Trapezuntski. Ciceronov      spis      O določitvi snovi sta komentirala C

ga bomo v enajstem poglavju.      Spis      O vzvišenem je izrecno namenjen C

naletel po običajnem učnem načrtu na      spis      nekega Cicerona, čigar jezik skoraj C

Aristotelovo Retoriko, Demetrijev      spis      O slogu, retorična dela Dionizija C

latinska dela, kot sta Ciceronov      spis      O govorniku ter Kvintilijanova C

zanimanje, vendar je poznal Ciceronov      spis      O določitvi snovi, ki ga navaja C

je bil sploh popolnoma neznan.      Spis      O govorniku je še v naslednjih C

proti njemu napisal napadalen      spis      z naslovom Argumenti v retoriki C

prijatelju Isaacu Beeckmanu namenjeni      spis,      ne uživa slave filozofovih kasnejših C

razpravljajočih odstavkov - tudi ni      spis      s področja fizike ali naravoslovja C

(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)

◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA

se mi je spričo odzivov na moj	spis	očitno vsaj deloma izpolnila.	B
PARMENID (ali o idejah, logični	spis)	Osebe:	B
je najpoprej ostalo skrito, da	spis	ne vsebuje namere, ki jo omenjaš	B
s samim seboj v nasprotju. Ta	spis	torej spodbija tiste, ki pravijo	B
take želje po razpravljanju sem	spis	napisal, ko sem bil še mlad, in	B
spoznati" (morebiti zato, ker je bil	spis	zapisan z veliki črkami, ki niso	B
precejšnja, razlog pa naveden:	spis	je bil ukraden.Prav tako lahko	B
30. 4. 1868 so v L. Z. objavili	spis,	ki je na začetku opominjal volivce	C
uprave, v začetku leta 1918 pa	spis	Die Deutschen Österreichs und	C
lahko rekli, da se ta izjemni	spis	bere kot hrbtna stran Spinozovega	C
72, 84, 167, 168. Kettejev	spis	O lirični poeziji (Zadruga, 13	C
za pojem, ki ga želi tukajšnji	spis	ustoličiti kot slovstvena folklora	C
neukih ljudi, pač pa je njegov	spis	o slovenskih glasovih dobro služil	C
tekmeca ... (Ohranjen je celo	spis	o tem, kako naj bi na omenjenem	C
Moje delo torej ni imeniten	spis,	s katerim naj bi osvojil trenutno	C
(hvalilni oziroma "enkomični"	spis	na čast Hieronu v obliki dialoga	C
Agesílaos). Slednje je hvalilni	spis,	ena od mnogih hvalnic leta 360	C
vplivala na »zgodovinski« Sveti	spis	Evhemera (4.‐3. stoletje); ta	C
zgodovinopisje zato posnemati. (	Spis	Aristotelovega učenca Teofrasta	C
Evagoras »pravi« epideiktični	spis	‐ gre za hvalilni govor na čast	C
enotnosti. Njegov prvi politični	spis,	Panegirik (Panegyrikós ‐	C
Dejanja Aleksandra ter manjši	spis	o tretji sveti vojni (svete vojne	C
nadnaravno. Timaj je napisal tudi	spis	o zmagovalcih na olimpijskih igrah	C
Napisal je tudi sofistično obarvan	spis	z naslovom Iznajdbe, v katerem	C
in različne vrste piščali, ter	spis	O stilu, kjer je npr. pisal	C
stilističnih značilnostih. Ta	spis	kaže, da so ga stilistična vprašanja	C
svojega časa v tridesetih knjigah,	spis	O dobrem in zlem v 24 knjigah	C
dobrem in zlem v 24 knjigah,	spis	O čudežih od vsepovsod v 15	C
vrnitvi iz Hispanije je napisal tudi	spis	o "numantinski" vojni, ki jo je	C
govornika,[299] napisal pa je tudi	spis	o državnih službah (Libri Magistratuum	C
temeljno delo je bil zgodovinski	spis	Izvori (Origines) v sedmih	C
moremo pa mimo opazke, da celoten	spis	ne ustreza povsem svojemu naslovu	C
Cicerona, predvsem pa Lukijanov	spis	Kako pisati zgodovino.Rimski	C
obliki. Moje delo torej ni imeniten	spis,	s katerim naj bi osvojil trenutno	C
izvedel še kaj več, sem sestavil	spis	tudi na to temo.[390] Lukijan	C
latinsko, o čemer priča ne le njegov	spis	O jezikovnem spodrsljaju pri	C
vplivali prav ti pojavi, kaže njegov	spis	Lažni prerok Aleksander.Tedanje	C
pojave pa osvetljuje tudi njegov	spis	Ljubitelj laži. Helenistični	C
očitajo neizvirnost. Vendar je bil	spis	napisan ob Verovi partski vojni	C
dobrino« kot priložnostni nagradni	spis;	izogiba se vsega, kar diši po	C
Epiktetu; k delom iz tretje sodijo	spis	O lovu (Kynegetikós), kjer	C
prikazuje v najugodnejši možni luči.	Spis	je očitno pripojil k drugi ali	C
Proti Apionu.[513] Je apologetski	spis	v dveh knjigah in odgovor na antisemitske	C
Dicta collectanea), jezikoslovni	spis	O analogiji[523] (v dveh knjigah	C
umetelna. Primer slednje je Ciceronov	spis	o njegovem konzulatu leta 63 pr	C
letih 54‐51) sicer ni zgodovinski	spis,	temveč eno izmed dveh Ciceronovih	C
leto 75. Drugi Tacitov manjši	spis	z naslovom Agrikola (Agricola	C
Domicijanove vladavine in njega osebno.	Spis,	ki je panegirik v čast tastu,	C
dela (v osrednjem delu). Tacit	spis	izkoristi za kritiko časa, v katerem	C
Domicijanom. Tretji Tacitov manjši	spis	poznamo pod naslovom Germanija	C
za zgodovinski ali biografski	spis,	isti avtor lahko različno obravnava	C
biografijo; zdi se, da se je biografski	spis	moral držati teh norm, da je bil	C
diadokhé ali napol biografski	spis,	ki opisuje filozofe in njihove	C
bratih Tiberiju in Gaju Grakhu.	Spis	se vedno začne z opisom junakovega	C
njihovih del, so zagotovo Svetonijevi	spis	o Terenciju, Horaciju in Lukanu	C
obravnavane, pa je še več, kajti isti	spis	včasih združuje po več življenjepisov	C
dela manjkajo, deloma je ohranjen	spis	o dveh Valerijanih, v celoti pa	C
življenjepisa, Tac. 18‐19).	Spis	kot celota (npr. o Avrelijanu	C
si že davno tega zadal za cilj	spis,	posvečen zgolj Avrelijanu, katerega	C
Gotom. Napisal je tudi hvalilni	spis	o Justinijanovih številnih gradnjah	C
srečamo. Nenazadnje je šlo za javni	spis	in za uradno razmišljanje o zgodovini	C
najodmevnejše delo je brez dvoma	spis	O božji državi (De civitate	C
Ludvika XIV. Njemu je posvetil tudi	spis	Zavest o bogu in samem sebi	C
(Vom historischen Plan).	Spis	je znan nenazadnje tudi zato,	C
vsaj še znameniti Montesquieujev	spis	Duh zakonov (De l'esprit des	C
sestre v Naumburgu in Weimarju.	Spis	O koristi in škodi zgodovine	C
je daleč največ odmevov doživel	spis	Antično mesto, v katerem nekateri	C
predavanja C. P. Bertelsa: »Dober	spis,	razvitje literarnega stila, ne	C
duhovitega načina pisanja. Omenjeni	spis	je od začetka do konca prežet	C
filozofski oziroma naravoslovni	spis	nazorno priča denimo Lukrecijeva	C
podobnih spisov, med drugim tudi	spis	Helena ipd. Trojanska Helena	C
vojaškim pohodom, napisal pa naj bi	spis	o smrti Hefajstiona in Aleksandra	C
fantazijskega potopisa Sveti	spis	(Hierà anagraphé) o potovanju	C
drugim sestavil pomemben filozofski	spis	Proti Galilejcem (Katà Galilaíon	C
katerem polemizira s krščansko vero;	spis	je žal ohranjen le v odlomkih	C
1801, New York 1993. [1147]	Spis	zaradi svoje duhovitosti zasluži	C
dobro poznamo, ji je posvetil	spis	Temeljni zakoni človeške neumnosti	C
iz latinsko charta 'papir,	spis'	iz grško khárt�s 'papirusov	C
the Avant-Garde", neobjavljen	spis,	ki je bil napisan za dodiplomski	C
me je napotila na te vire. Za	spis	Chrisa Burdna glej Chris Burden	C
študentom filozofije za seminarski	spis,	ne da bi navedel avtorja. Najpogosteje	C
je nastal na primer Ciceronov	spis	O določitvi snovi).O teh delih	C
razprave je razdelil učitelj, prosti	spis	ni bil značilnost ne grškega ne	C
Aristotelova Retorika in Ciceronov	spis	O govorniku.V renesansi so se	C
in etiki, na pouk retorike pa	spis	ni imel večjega vpliva, dokler	C
tisoč let največ brali prav ta	spis,	od pozne antike pa do renesanse	C
topose, ki jih lahko vključimo.	Spis	je zanimivo opazovati z vidika	C
to uporabi v dejanskem govoru.	Spis	O določitvi snovi se konča z zelo	C
prizorišču, kamor je umeščen dialog, pa	spis	O govorniku dramatsko spominja	C
razvidno iz dejstva, da je bil ta	spis	prva natisnjena knjiga v Italiji	C
Georgij Trapezuntski. Ciceronov	spis	O določitvi snovi sta komentirala	C
ga bomo v enajstem poglavju.	Spis	O vzvišenem je izrecno namenjen	C
naletel po običajnem učnem načrtu na	spis	nekega Cicerona, čigar jezik skoraj	C
Aristotelovo Retoriko, Demetrijev	spis	O slogu, retorična dela Dionizija	C
latinska dela, kot sta Ciceronov	spis	O govorniku ter Kvintilijanova	C
zanimanje, vendar je poznal Ciceronov	spis	O določitvi snovi, ki ga navaja	C
je bil sploh popolnoma neznan.	Spis	O govorniku je še v naslednjih	C
proti njemu napisal napadalen	spis	z naslovom Argumenti v retoriki	C
prijatelju Isaacu Beeckmanu namenjeni	spis,	ne uživa slave filozofovih kasnejših	C
razpravljajočih odstavkov - tudi ni	spis	s področja fizike ali naravoslovja	C