nova beseda iz Slovenije
eneolitik ?; inv. št. 4075; lega: | sonda | 7; skupek: plast 2. 9. Frag. ustja | C |
eneolitik; inv. št. 4071-2; lega: | sonda | 7; skupek: plast 2. 10. Frag. | C |
rebro; inv. št. 4067-1; lega: | sonda | 7; skupek: plast 2. 11. Frag. | C |
grobozrnata; inv. št. 4069-1; lega: | sonda | 7; skupek: plast 2. 12. Frag. | C |
grobozrnata; inv. št. 4085-2; lega: | sonda | 8. 13. Frag. glinene žlice; izdelan | C |
grobozrnata; inv. št. 4082; lega: | sonda | 8. 14. | C |
kremena; inv. št. 4094; lega: | sonda | 9. 15. Frag. ustja; izdelan prostoroč | C |
drobnozrnata; inv. št. 4091-1; lega: | sonda | 9. 16. Frag. ustja; izdelan prostoroč | C |
grobozrnata; inv. št. 4091-2; lega: | sonda | 9. 17. Frag. ustja; izdelan prostoroč | C |
grobozrnata; inv. št. 4098-1; lega: | sonda | 9. 18. Frag. rezila iz sivega | C |
kremena; inv. št. 4090; lega: | sonda | 9. Tabla 12 | C |
asteroidom 433 Erosom. Eksperimentalna | sonda | Deep Space 1 je julija sicer uspešno | D |
sestrskega planeta popolnoma suho. | Sonda | je bila opremljena z robotsko | D |
površino Lune. 1974 Ameriška | sonda | Mariner 10, izstreljena leta 1973 | D |
je omogočila predvsem vesoljska | sonda | Galileo, ki že več kot 4 leta | D |
mogoče le še toliko časa, dokler bo | sonda | izpolnjevala radijske ukaze.Rummlu | D |
v oljno jamo pa je zatajila še | sonda | za signalizacijo, ki takšne napake | D |
ugotavljajo. D. S. Meteorološka | sonda | na drevesu Vodul - | D |
imenovane Stardust. Omenjena | sonda, | ki so jo izstrelili 7. februarja | D |
priletela do tega kometa, bo morala | sonda | Stardust trikrat obkrožiti Sonce | D |
večletnega potovanja po vesolju bo | sonda | Stardust večkrat naletela na področje | D |
naš sončni sistem. Vesoljska | sonda | Stardust je bila od Zemlje oddaljena | D |
naj bi se čez slaba štiri leta | sonda | Stardust približevala kometu Wild | D |
tudi prijaznejša do bolnika - | sonda | na primer se za razliko od drugih | D |
bila zelo dobrodošla še dodatna | sonda | za odrasle.Z njo bi lahko tovrstno | D |
osemindvajsetimi leti je vesoljska | sonda | Mariner 9 odkrila kanale in doline | D |
Marsa, ki ga je leta 1977 posnela | sonda | Viking 1.V kvadratku je območje | D |
del akcije je bila še nepredušna | sonda, | ki so jo udeleženci akcije že | D |
jim pustiš, seveda. Vesoljska | sonda | Near na Erosu Asteroid s pravokotni | D |
pričakovani trenutek: vesoljska | sonda | brez posadke »Near« (Near Earth | D |
dajalo znanstvenikom upanje, da bo | sonda | načrtovani pristanek prestala | D |
Raziskovalci seveda upajo, da | sonda | ne bo ostala le nepoškodovana | D |
in katerega obstoj naj bi nova | sonda | dokončno potrdila.Weiler je teh | D |
vsemu stal za tem. Ko bo nova | sonda | oktobra dosegla cilj na Marsu | D |
povečala na 30 tisoč. Vesoljska | sonda | Deep Space 1 gre naprej Nepričakova | D |
kometa Borrelly Nasina vesoljska | sonda | Deep Space 1 (Vesoljske globine | D |
da je mimolet izvedla vesoljska | sonda, | ki za kaj takega prvotno sploh | D |
posnetkov se je mesec dni pozneje | sonda | Evropske vesoljske agencije Giotto | D |
bilo veliko, a vse kaže, da jo je | sonda | odnesla brez poškodb. Med poletom | D |
poletom mimo kometa Borrelly je | sonda | naredila tudi infrardeče posnetke | D |
nenačrtovana naloga. Če bo vesoljska | sonda | še naprej uspešno delovala, bodo | D |
ga je nedavno poslala na Zemljo | sonda | Deep Space 1. Vesoljska sonda | D |
sonda Deep Space 1. Vesoljska | sonda | Deep Space med poletom v vesoljskih | D |
ameriška avtomatska vesoljska | sonda | Galileo, ki že šest let kroži | D |
majhno razdaljo 181 kilometrov. | Sonda | je v preteklosti že 32-krat letela | D |
bo danes, 24. oktobra, Nasina | sonda | Marsova Odiseja 2001, vžgala svoj | D |
uspešnih manj kot tretjina. » | Sonda | Marsova Odiseja 2001, sistemi | D |
vključitvi zaviralnega motorja bo | sonda | letela za Marsom, tako da kontrolorji | D |
Tedaj še niste vedeli, da njihova | sonda | ne pošilja podatkov, a to morda | D |
se dobro spominjam, je njihova | sonda | po pristanku pošiljala podatke | D |
mesecev po tistem, ko je vesoljska | sonda | zapustila Zemljo: velika, visoko | D |
najelegantnejša medplanetarna vesoljska | sonda, | kar jih je bilo kdaj zasnovanih | D |
kakor triosna stabilizirajoča | sonda. | In ta sistem se je prav čudovito | D |
atmosferi. Kajti, ne pozabite, tudi ta | sonda | je bila pravzaprav na »kamikaški | D |
do Jupitra prispeli obe vozili, | sonda | in orbiter.Tedaj je sonda strmoglavila | D |
vozili, sonda in orbiter. Tedaj je | sonda | strmoglavila v Jupitrovo atmosfero | D |
atmosfere pošiljala atmosferska | sonda. | Zato je bil tam tisti magnetofon | D |
Galileo je bila zadnja vesoljska | sonda, | ki je uporabljala takšno napravo | D |
Galileo je bil prva vesoljska | sonda, | ki je vstopila v krožnico katerega | D |
okoliščinah pač mogoče, atmosferska | sonda | in orbiter letita drug poleg drugega | D |
že ste v Jupitrovem sistemu. | Sonda | strmoglavi v Jupitrovo atmosfero | D |
način želijo preprečiti, da bi | sonda | kdaj v prihodnosti trčila ob Evropo | D |
južnem polu je uganka. Ameriška | sonda | Lunar Prospector je na njem konec | D |
Evropska vesoljska agencija Esa. | Sonda | naj bi bila pripravljena za vzlet | D |
Voyagerja 2. Videti je bilo, kot da je | sonda | izgubljena.Daljšo prekinitev radijske | D |
svoje notranje ozračje. Zato pa je | sonda | fotografirala prav gotovo najbolj | D |
so pritrjene sončne celice (če | sonda | potuje proti zunanjemu sončnemu | D |
opazovanja naravnih pojavov. In ko | sonda | Galileo, poimenovana po še enem | D |
zadovoljivi. Z drugimi besedami, | sonda | Galileo, zasnovana sredi 70. let | D |
056.464 ljudi. 1966 Sovjetska | sonda | Luna 9 je mehko pristala na Lunini | D |
časa, ki jo je posnela Nasina | sonda | Map, Zemljevid.Kaže oval, poln | D |
poletela proti Marsu prva evropska | sonda | za raziskovanje Marsa, znana kot | D |
poletela prva evropska vesoljska | sonda | za proučevanje Marsa, imenovana | D |
imenovana Mars Express. Zakaj je | sonda | dobila tako ime?Ne zato, ker bi | D |
program prispevala tudi ESA. | Sonda | Mars Express je ambiciozen program | D |
Marsu tudi Japonska vesoljska | sonda | Nozomi (upanje).Potem ko je bila | D |
je ta prva Japonska vesoljska | sonda | za proučevanja Marsa porabila | D |
okrog Marsa. Okrog pol tone težka | sonda | ima na krovu 14 instrumentov iz | D |
sprašuje: »Bo pustolovska evropska | sonda | našla življenje na drugih planetih | D |
lahko. Tako deluje ena ameriška | sonda | kot prenosna postaja za pošiljanje | D |
prvo kamero izgubil, ko je ruska | sonda | Mars 96 kmalu po vzletu štrbunknila | D |
pred enim letom pokazala ameriška | sonda | Mars Odyssey.Ko je s svojimi opazovaln | D |
bogatimi in revnimi. 1965 Vesoljska | sonda | Mariner 4 je na Zemljo poslala | D |
200.000 tolarjev (katalizator, | sonda | lambda, izpušni sistem, servis | D |
prilagoditev novim predpisom ( | sonda | lambda, katalizator, izpušni sistem | D |
pozdravi v petinpetdesetih jezikih. | Sonda | ima med prtljago celo aluminijast | D |
Na Luni je pristala sovjetska | sonda | Lunik 2, prvo vesoljsko plovilo | D |
kloniranju sesalcev Vesoljska | sonda | Galileo na cilju Konec v Jupitrovi | D |
Meta je izbrala. | Sonda | pada na Jupiter Septembrska | D |
glavnim delom plovila. Ko bo | sonda | dosegla Jupitrovo atmosfero pri | D |
zgodilo še komponentam iz titana. | Sonda | bo, razcepljena v juhasto meglico | D |
Pacifik, pred več kot 500 leti.« | Sonda | je opravila 40 letov mimo planetov | D |
da se bo razprla šele, ko bo | sonda | dovolj daleč od Sonca, saj so | D |
optimalnih 134 kilobajtih na sekundo. | Sonda | naj bi imela zadosti široko frekvenčno | D |
Potrebna so bila leta, toda ko je | sonda | opravila prve opazovanje okoli | D |
Foto EPA Prva evropska lunarna | sonda | Kourou - | D |
postojanke na njenem površju. | Sonda | bo potovala le s pomočjo sončne | D |
London - Britanska raziskovalna | sonda | Beagle 2, ki bi morala v četrtek | D |
pomočjo ameriške sonde Odyssey. Ta | sonda | bo nato poskusila s sondo Beagle | D |
ladja Mars Express, s katere se je | sonda | spustila na površje Marsa.Po navedbah | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |