nova beseda iz Slovenije

koliščarji (38)


so bili konec lanskega poletja      koliščarji      vzdeli ime Ostrorogi Jelen.Poprej  A
osušiti zemljo. Saj brez bobrov bi      koliščarji      ne mogli živeti.Brez njih lesa  A
Visoko je pljusnila voda.      Koliščarji      so se pa glasno zasmejali. Ostrorogi  A
Obrnil se je in odšel.      Koliščarji      so se začudeni razhajali.Ugibali  A
pustiti. Bi se osramotil pred vsemi      koliščarji.     Ujcu pa naravnost reči nak, je  A
zamaščeni bronasto ožgani hrbti.      Koliščarji      so se bili odeli v kožuhe in si  A
koč se je noč in dan kadilo.      Koliščarji      so se vsi odeli v kožuhe.Otroci  A
voda jih je sproti odnašala.      Koliščarji      se kar nič niso bali, da nastopi  A
je zamrmral Jelen, »kako smo si      koliščarji      in bobri podobni.Še v mislih včasih  A
Deschmannovih raziskav v zvezi s      koliščarji,      ki so Kranjsko na tem raziskovalnem  C
zlasti tam, kjer so nekoč živeli      koliščarji,      so našli precej ostankov živali  D
pred približno 10.000 leti.      Koliščarji      na Barju že v 5. tisočletju   D
tisočletju Tako so ugotovili, da so      koliščarji      prišli na Barje že v 5. tisočletju  D
raziskave so pokazale, kaj vse so      koliščarji      nabirali, da so gojili ječmen  D
pred 6500 leti, ko so na njem      koliščarji      gradili svoje koče na nosilcih  D
Otroci bodo še danes živeli kot      koliščarji,      na delavnici pa so spoznavali  D
kilometrov veliko območje naseljevali      koliščarji      -, je skupina otrok spoznavala  D
izkopanine z Barja in vedel, da so      koliščarji      na Barju živeli kakih tisoč let  D
gledam Dravo in tuhtam, »kak so oni      koliščarji      tam lahko tako pritegnjeni«.Jaz  D
PA ŠE TO Ko      koliščarji      postanejo količkarji Nekoč v  D
kolih, se jih je tudi prijelo ime      koliščarji.      A časi se spreminjajo in z njimi  D
dan. Srečali se boste lahko s      koliščarji      in spoznali njihovo delo in življenje  D
Dežman v letih med 1875-1877.      Koliščarji      so prišli k nam v tretjem tisočletju  D
tokrat pisateljice Štefke Kac-Marn      Koliščarji      z ilustracijami Ane Zavadlav ter  D
Ljubljani predavanje z naslovom:      Koliščarji      v Ljubljani Milan Kovač, u.d  D
strokovni pogovor o projektu »     Koliščarji      v Ljubljani«.O terminu smo bili  D
da mu je predlagani projekt »     koliščarji      v Ljubljani« všeč, kot vsakemu  D
umetnosti (SAZU) je podprla projekt »     Koliščarji      v Ljubljani« in predlagala strokovnjaka  D
Ljubljana - »Bojim se, da so projekt      Koliščarji      v Ljubljani, ki sva ga pripravila  D
iz posodobljenih vlakov kosmati      koliščarji      in lahkoživi metulji. Še dobro  D
državami, kjer so nekoč bivali      koliščarji.      Ni logike v tem, da bi se v  D
jezera, po katerem so čolnarili      koliščarji,      prek močvirja in barja, ki sta  D
a niso to koli, na katerih so      koliščarji      postavljali svoja prebivališča  G
narejeno tako, kot so ga imeli nekoč      koliščarji.     Če je visoka Mura, pa Drava ni  G
Srednji Evropi so lan poznali že      koliščarji.     Pridelovali so laneno seme, izdelovali  G
oratorija so otroke pozdravili      koliščarji.     Pomagali so jim pri izdelavi različnih  G
živeli na vodi. Kdaj pa so živeli      koliščarji?     Pred 4000 leti.   G
približno 5700 leti. Zakaj so      koliščarji      uporabili prav jelšo?Ker je bila  P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA