hudournik (599)

valovje ob vznožju planine kot	hudournik	v dolino privre k soncu te dvignejo	A
samo žareča ljubezen, ki se kakor	hudournik	preliva čez kamne pod blagim nebom	A
v prešeren smeh, ki se je kot	hudournik	iz podzemlja zlival po obokani	A
stezah, kakor bi se v hribu utrgal	hudournik	in bi jezno drvel v dolino.Vse	A
imele slepe poglede, drle so kakor	hudournik,	može so stisnile k stenam hiš	A
se ulije, proti dolini že dere	hudournik,	ujeti so, mar bi molili, namesto	A
drevo je treba potisniti čez	hudournik,	hojajo in sopejo, porivajo, kolikor	A
je sledilo, potem ko je počilo,	hudournik	zadrževanega nasilja, ki je prebil	A
človeški bes, besneča voda, nasilni	hudournik	je močnejši od vsakega železja	A
tu je kmalu vse na nogah: kot	hudournik	vro ven pri vseh vratih in na	A
straže odpro vrat na široko in kot	hudournik	se vsuje četa po mravljišču.Le	A
krčevito tuhtal, kam naj speljem	hudournik.	Bilo je kot na dlani, da ju je	A
razplode trave in cvetice! A oni so	hudournik,	razdirajoč blagostanje celega	A
več naju ne bo videl.« Solza	hudournik	se je iznova udri po rejenih licih	A
letovišče! Vlaku pa pravijo »	hudournik«	, toda je beseda očitno pretirana	A
Kifeljci bodo manjši! »	Hudournik«	pa bo počil od napuha! Nujna je	A
vem.« »Za božjo voljo, ali si	hudournik	ali kaj si?« Mokar se je okrenil	A
Fran S. Finžgar: Gospod	Hudournik	Virtualna slovenska knjigarna	A
Luin: www.omnibus.se/beseda)	Hudournik	je ptica.Menda jo poznate?	A
naučite. Kakor torej veste, je	hudournik	posebna lastovica.Rada prebiva	A
znanilko hude ure in so ji vzdeli ime	hudournik.	Tisti Hudournik, ki ga jaz dobro	A
ji vzdeli ime hudournik. Tisti	Hudournik,	ki ga jaz dobro poznam, pa ni	A
kopice in so kazale nanj: »Hitimo!	Hudournik	gre.«In prijel se ga je ta pritikljaj	A
Gospod Kališnik, s pritikljajem	Hudournik,	je svojo kočico kljub temu, da	A
sta do železne cevi, ki jo je	Hudournik	napeljal iz shrambice skozi strop	A
papirnata vrečica. V njej je hranil	Hudournik	suhe slive.Nekaj jih je že pozobala	A
sveče, košček mila, kar si je	Hudournik	shranil kot koristne ostanke za	A
košček sode, ki ga je izgubil	Hudournik,	ko je pomival posodo. »Peče! Peče	A
premetavale lešnike kakor nike. Ko je	Hudournik	spet priromal v bajtico, ni našel	A
glodati, kakor bi šlo za stavo.	Hudournik,	ki je komaj legel je preudarjal	A
- Kmalu je zaspal. Ko je	Hudournik	ponoči svetil na uro, je še prisluhnil	A
bilo, dognati ni mogel. Ko je	Hudournik	drugi dan šaril okrog bajte, sekal	A
pogledale tiste drobčkane, žive oči.	Hudournik	se je čudil ves dan.Še bolj se	A
dolgčas mu je bilo po njih. Ko je	Hudournik	tretjo noč spal v tisti tihoti	A
To so tolovaji,« je preudaril	Hudournik.	Kar zares ga je bilo strah.	A
Tristo medvedov,« je modroval	Hudournik,	»saj se dva pogovarjata!« V tistem	A
To je že od sile,« se je jezil	Hudournik	kar na glas. Tako si je preganjal	A
mi je dovolj,« je jezen planil	Hudournik	iz postelje. Postal je sredi sobice	A
ti si uganjal take reči?« ga je	Hudournik	nagovoril. Polh je prikimal, hkrati	A
preplašena polhinja. »A tako!« je	Hudournik	takoj uganil. »Tu si ti in tam	A
šperovcem in izginila v noč.	Hudournik	se je smejal sam sebi in svoji	A
kot ga je imel on za strah.	Hudournik	in polha so postali prijatelji	A
noč za delo, dan za počitek.	Hudournik	je osledil njuno posteljo v majhnem	A
pogledal, češ: »Mir, midva spiva!«	Hudournik	je bil kar vesel.»No, nisem vsaj	A
in konjiček svoje ime, je vzdel	Hudournik	tudi polhoma imeni.On je bil Storž	A
sladkosneda. Ob lepih večerih je	Hudournik	posedal pred bajto, kadil in gledal	A
je skočil celo na klobuk. Ko je	Hudournik	puhnil dim iz čedre, je Storž	A
in zbežal: »Fej, kako smrdi!«	Hudournik	je bil pa dobrih rok.Namesto tobaka	A
In zares!	Hudournik	je med tem položil na tnalo košček	A
neumno dober,« ga je ošteval	Hudournik.	»Viš, nalašč zate sem nastavil	A
razvajenki.« Storž je poslušal in	Hudournik	je bil prepričan, da ga je razumel	A
drdrala je na bukvi, da se ji je	Hudournik	smejal, se nazadnje naveličal	A
Sprta sta in jezna,« je sklenil	Hudournik.	Ni se motil.	A
ni bila nič kaj dobre volje.	Hudournik	ni vedel, kako je bilo med njima	A
je bila namreč ovohala smetano.	Hudournik	si je kupil mleka na planini,	A
zeblo. Naslednje jutro si je	Hudournik	zakuril, nato stopil v shrambico	A
kosmatih medvedov,« je zarentačil	Hudournik	in debelo gledal na divje razdejanje	A
Le počakajta!«	Hudournik	je še dalje pretikal po shrambi	A
ujamem.« Tako ji je zagrozil	Hudournik,	znosil latvice ven, zlil mleko	A
namazana. . /\ .. stran 28 . \/	Hudournik	ji je zapretil s prstom: »Ali	A
Debeli in drobni zvonci so peli.	Hudournik	je bil kravje črede vselej tako	A
In še je prosila: mu - mu!	Hudournik	ji je dal drobljenec kruha in	A
zopet gnal čredo mimo bajte, je	Hudournik	za Rožico pripravil prav dobre	A
odgodrnjal in izginil v gozdu.	Hudournik	se je čudil, da nekaj dni ni ne	A
predaleč je bil, da bi jo slišal.	Hudournik	je mrtvo Lišpavko položil na zeleni	A
počasi odskakljal v gozdno tihoto.	Hudournik	ga ni več videl, Lišpavko pa je	A
stran 32 . \/ Hudournikov Lisko	Hudournik	odhaja na dopust Gospod Kališnik	A
dopust Gospod Kališnik, s priimkom	Hudournik,	kakor so ga prekrstili šaljivi	A
leno obotavljal kazalec, da je	Hudournik	nekajkrat nastavil uho, če ni	A
»Zbogom, zatohla soba!«	Hudournik	je po stopnicah kar tekel in mimogrede	A
ni bilo pričakati iz kuhinje.	Hudournik	je trkal nervozno z nogo po podu	A
bleda ženska zavist!« Gospod	Hudournik	je použil komaj polovico obeda	A
graščak, tako netečen je.« Gospod	Hudournik	jo je kresal po trdem tlaku in	A
sredi Ljubljanskega polja, je	Hudournik	ves zamaknjen gledal skoz okno	A
klasje pšenice. Se že zlati,« je	Hudournik	mrmral sam pri sebi.»Seveda, že	A
in sedla prav njemu nasproti.	Hudournik	ni nič rekel, nejevoljen se je	A
pečenke. »Zgubi se, mrcina!« ga je	Hudournik	oštel in dvignil težki nahrbtnik	A
šolo, bi bil vsem otrokom kos.«	Hudournik	je gledal žensko in si ni mogel	A
Minca Krevsova sem!«	Hudournik	ji je bistro gledal v oči.Kar	A
tja, kjer je bila pečenka.	Hudournik	ga je pobožal po glavi: »Prijazen	A
dvakrat sem mu pokazala in že zna.«	Hudournik	ga je spet pogladil po šekastem	A
kako prosi,« je razlagala Minca.	Hudournik	je opazil, kako psiček milo gleda	A
»Kupite ga, ne bo vam žal.«	Hudournik	je bil premamljen, da je vprašal	A
obedoval. . /\ .. stran 40 . \/	Hudournik	in Lisko gresta v planino Na	A
planino Na svoji postajici je	Hudournik	izstopil.Lisko, otvezen na vrvici	A
in zvesto drobencljal za njim.	Hudournik	se je nekoliko bal, kaj poreko	A
zarenčal, da je deček kar odskočil.	Hudournik	je potegnil psička za vrvico in	A
vasi. »Čakaj,« se je ustavil	Hudournik.	»Sedaj nisva več v vlaku.«	A
Štiri petake je vreden kot nič.«	Hudournik	je hitro oddrgnil mošnjiček in	A
Nato je naglo in jezno odšla.	Hudournik	je obstal in ni vedel, kaj bi	A
smrekovega gozda in do studenčka.	Hudournik	je snel nahrbtnik, sedel in raztvezel	A
in lokal vodo na vse pretege.	Hudournik	si je natlačil čedro in si oddihal	A
ta pes vaš?« »Moj,« je potrdil	Hudournik.	Lovec se mu je približal, Lisko	A
ustrelil.« »Zakaj?« se je začudil	Hudournik.	»Ali niste videli?	A
da srne po smrekah plezajo?«	Hudournik	je bil užaljen. »Saj sem rekel	A
poklical. Lovec je prisedel,	Hudournik	mu je natočil šilce slivovke,	A
srdito ravsnil po njegovi roki.	Hudournik	je bil užaljen in žalosten.Da	A
stran 45 . \/ Lisko v Murki	Hudournik	in Lisko sta prišla do Murke.	A
gospodarjem do Murke. Ko je	Hudournik	iskal ključ po nahrbtniku, je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani