gradnik (625)

Sardenko. IGNAC: Ni Sardenko,	Gradnik	je. GREGOR: Gradnik!	A
Sardenko, Gradnik je. GREGOR:	Gradnik!	Rože, nohti, Gradnik.	A
GREGOR: Gradnik! Rože, nohti,	Gradnik.	Dajte mi Gradnika!	A
breskve, mandeljni in slive. (A.	Gradnik)	Na Vipavskem sem!	A
podaja polno bučo vina. - (A.	Gradnik)	Ampak danes skoro ni	A
vnuku: nina nana - nana! - (A.	Gradnik)	Vračam se in mislim,	A
vendar uporno pismo Ivana Gradnika.	Gradnik	bere na glas svoje pismo.In kadar	A
lesu žuboreča voda vira. - (Al.	Gradnik)	Tam se začne pravi planinski	A
takrat bomo šli mi vsi, vi vsi.	Gradnik	pravi: Pel Triglav	A
zaživi v zlobnem užitku, »Angela	Gradnik?	« vpraša s strupenim glasom.	A
..? »... d -- n -- i -- k.	Gradnik.	« »Grand ... Nick?« »Gregor	A
»Grand ... Nick?« »Gregor	Gradnik.	« »Pennsylvania, ste rekli?	A
vodo, kako bo izplaval? Gregor	Gradnik	je umolknil, potisnil roko za	A
ekspertizo o klicaju. Toda Gregor	Gradnik	je bil prepričan, da je prav v	A
zgradbi razgibaval tekač. Gregor	Gradnik	je sedel na klopi in opazoval	A
najtesnejši zvezi s spleenom.	Gradnik	je vstal.Zdelo se mu je, da je	A
razumete, ne smem se zaustaviti.«	Gradnik	je razumel: lahko se ohladi, telo	A
pohištva, od pohištva, ki je dihalo.	Gradnik	je izvedel, da je pohištvo narejeno	A
Melanholična materija, je izvedel	Gradnik,	je v zvezi s spleenom.Spleen	A
hlačk mu je molelo nekaj belega.	Gradnik	si ni upal pogledati, kaj tisto	A
nadaljevala.« »Ja,« je zaklical	Gradnik	za njim.»Ja!	A
prehodnega značaja. Gregor	Gradnik	se je zalotil ob nemogoči misli	A
Diskretni česen,« je rekel Gregor	Gradnik.	Irene Anderson je bila navdušena	A
pomislite? No, na kaj pomislite,	Gradnik?	Fred je že znal izgovoriti njegovo	A
misel? Divja razklanost, je rekel	Gradnik,	vlažne in temne ulice Salzburga	A
3. Gregor	Gradnik	je strmel.Poezije nikoli ni znal	A
Martinovemu psu kocko ledu. Gregor	Gradnik	sedi za okroglo mizo v kotu.Tam	A
sanjalo o njem. Takrat Gregor	Gradnik	še ni vedel, da ga čaka življenje	A
mami je bila Politte. Gregor	Gradnik	ni bil prepričan, da Gumbo čisto	A
je nekaj razumel, česar Gregor	Gradnik	nenadoma ni mogel več doumeti	A
neugotovljivega števila let. Gregor	Gradnik	se je odločil, za trideset ali	A
Anderson in Peter Diamond, Gregor	Gradnik	ju je opazoval, navsezadnje je	A
kadar jokajo, je pomislil Gregor	Gradnik,	v Blaumannovem računalniku je	A
jo pozna, pozna jo tudi Gregor	Gradnik.	V tečaju kreativnega pisanja je	A
Nihče se ne smeje. Gregor	Gradnik	tolaži Louiso Dimitrovno Kordachovo	A
še on, bedni in nesrečni Gregor	Gradnik.	Ki ničesar več ne more popraviti	A
Prihajala je tudi pomlad. Gregor	Gradnik	je preživel nedeljski popoldan	A
naraščati kot plima, se Gregor	Gradnik	ni utegnil ukvarjati z Gumbovim	A
bo hodil sem smejat?« Gregor	Gradnik	je zdaj čutil, da mu je kri bušnila	A
okrog vratu. Zares, misli Gregor	Gradnik,	kaj je z mojim srcem?In kaj je	A
vsi rinejo na ulice. Gregor	Gradnik	je na obali reke, kjer vleče hladeči	A
slušatelji, je prepustil Gregorju.	Gradnik	se je mučil.Svetlolasa galeristka	A
Res je bila že pomlad.	Gradnik	se je mučil.Ura se je neskončno	A
Kakorkoli je bilo, Gregor	Gradnik	je moral teči.Moral je teči, če	A
izgovori se nikoli. Gregor	Gradnik	si nikoli ne bo priznal, da se	A
je bila odlična provokacija.	Gradnik	nikoli ni razumel, zakaj naj bi	A
Vse to je premišljeval Gregor	Gradnik,	ko je zaman vrtel njeno telefonsko	A
vso noč, če je treba. Gregor	Gradnik	jih je gledal in poslušal.Za hip	A
O teku. Tekel Gregor	Gradnik	ni več, nikoli več.Prekopaval	A
10. O,	Gradnik!	Ura njenega odhoda se je	A
Pri O'Brianu. O,	Gradnik,	ničesar nisi razumel. Sivolasi	A
imela nobenega smisla.« O,	Gradnik!	O, Gregor!	A
zaslišanja končana. Gregor	Gradnik	si je obrisal hladni pot s čela	A
ves pločnik, in ko ga je Gregor	Gradnik	v velikem loku obšel, se mu je	A
vejice. Klicaje, je pomislil Gregor	Gradnik,	klicaje.In študirajo melanholijo	A
smradljivo mezi iz njih. Gregor	Gradnik	leži na postelji, naslonjen na	A
Izginiti bi moral tudi Gregor	Gradnik,	od tod za zmeraj, h kakšnemu hladnemu	A
Rex je zarenčal. Gregor	Gradnik	se je poslovil in naglo odšel	A
Puščavnik, čistun, pridigar, moralist	Gradnik	sredi greha te četrti z dežnikom	A
polzenje. Samo tukaj leži Gregor	Gradnik	in v glavi piše knjigo o melanholiji	A
sedi to poletje ob njem Gregor	Gradnik.	»En bourbon bom,« reče.	A
skupino sedel obraz, ki ga je Gregor	Gradnik	dobro poznal: Dustin Hoffman.	A
Kaj pa ti delaš tukaj, Gregor	Gradnik?	4.	A
tam za Dustinom Hoffmanom. Ja,	Gradnik,	je rekel Hoffman, kaj pa imaš	A
v katerih bi se moral Gregor	Gradnik	oglasiti, razne fondacije, kjer	A
pravzaprav hočete?« je reklo. »Pišem se	Gradnik,	« je rekel. Kratka tišina	A
piskajoča pljuča rekel Gregor	Gradnik.	Črnec ga je pogledal in spet	A
Ne,« je previdno rekel Gregor	Gradnik.	»Nisem od tukaj.«	A
»Oprostite,« je rekel Gregor	Gradnik.	»Ni za kaj,« je rekel oni	A
kaj je temu človeku?« Gregor	Gradnik	je pojasnil, kaj mu je: ždi v	A
nihče ni bil uvideven, Gregor	Gradnik	je spadal na rob klopi ob vratarski	A
je poskakoval pred njim. Gregor	Gradnik	je bil njegovo zrcalo: uspeh,	A
poslušalca sta bila vratar in Gregor	Gradnik.	Vratar zaradi tega, ker ni imel	A
ali smo morda mi krivi, da zna	Gradnik	samo popivati in kvartati ...« je	A
golido. »Kje je Luka?« se je zadrl	Gradnik.	»Ne boste ga več videli	A
Ali se ne bojite Boga?« Ponosni	Gradnik	je ob prvih deklinih besedah ostrmel	A
Tisti hip se je pojavil pri oknu	Gradnik,	z negotovim pogledom ošvignil	A
otroka ...« »Ženska,« je dejal	Gradnik	in komaj tlačil besede skozi usta	A
III. Stari in mladi	Gradnik	sta prisluškovala korakom, ki	A
odnesla v kuhinjo, odkoder je	Gradnik	krenil v svojo delavnico ter zaloputnil	A
najboljšega spanja?« »Ne zameri,	Gradnik,	« se je opravičeval Miklausin.	A
a vseeno poln nemira. »Veš,	Gradnik,	v zadregi sem.Nujno potrebujem	A
šaljivec,« se je prisiljeno zahehetal	Gradnik,	»k meni prihajaš po denar?Miklausin	A
Menda se ti blede,« je zarohnel	Gradnik.	»Tebi nisem dolžan prebite pare	A
prebite pare!« »Počasi, počasi,	Gradnik!	Ti misliš, da nisi dolžan, jaz	A
izgovoril z očitno naslado in	Gradnik	je zastokal.V sobi se je za dlje	A
te strani piha veter?« je dejal	Gradnik	zamolklo. »Uničiti me hočeš in	A
Goljufija, goljufija!« je kričal	Gradnik	in tolkel po mizi. »Tega denarja	A
peklensko zadovoljstvo, da je	Gradnik	pričel divjati. »Nesramni	A
s kom je bil povezan,« je vpil	Gradnik.	»Ha, zdaj vem, kje so njegova	A
sklede na Belem dvoru ...« »Stoj,	Gradnik!	« ga je s pretečim glasom ustavil	A
slovesno je nadaljeval: »Simon	Gradnik,	ponosni gospodar Belega dvora	A
druščine? Vidiš, vidiš, Simon	Gradnik,	to beraško seme si je že takrat	A
jokal, takrat sem te obsodil,	Gradnik!	Takrat ...«	A
je posmehljivo segel v besedo	Gradnik.	»Da, zavoljo tebe.	A
izpodrežem korenine tudi tebi,	Gradnik,	tebe in tvojo zalego pa poženem	A
gospodarilo na njem ... Ali slišiš, Simon	Gradnik,	Beli dvor bo moj ...« »Ven	A
prekleti slepar!« je zatulil	Gradnik	in v svoji besnosti prevrgel mizo	A
gospodar na Belem dvoru.« »Poslušaj,	Gradnik!	« se je obotavljal Miklausin.	A
skriti v bližnjem grmovju, ko je	Gradnik	s trdo roko privlekel otepajočega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani