nova beseda iz Slovenije

denar (601-700)


nepoštenosti je bil tako nagnjen,      denar      je morala zaklepati pred njim  A
kakor za močnik? Kam pa daješ      denar,      da si že sredi meseca brez njega  A
si je celó v hranilnico nosil      denar.      Milan se je rodil na kmetih.  A
prideljenih ji prodajalk in je šel ves      denar      skoz njene roke. Tako je rasel  A
No, vidiš!« »Ti      denar      trosiš,« se je jezil gospod Jeraj  A
prodala in sem dobila za tisti      denar      židano ruto, dva para nogavic  A
zapravljaš gumbe, kadar boš imel      denar,      boš pa denar.Malo premisli!  A
kadar boš imel denar, boš pa      denar.     Malo premisli!  A
bi drugače, če bi potratil ves      denar      sam.Fant ga tudi rad pije ...  A
naj ji pripravi gospa Jerajeva      denar!     Zaslužek namreč, ki ga Jera ‒ razen  A
hranilnici. »Kar pripravite mi      denar      ali hranilno knjižico,« je rekla  A
o tem dolgu. ‒ O, ko bi imela      denar,      tja pred noge bi ga ji vrgla,  A
je gospoda! ‒ Ali kje dobiti      denar?     Pa je bilo treba požirati jezo  A
kaj slutila, mar se je bala za      denar?      V takih skrbeh je torej bila gospa  A
se ljudje zabavajo ‒ če imajo      denar,      seveda.Ali jaz vendar nisem poklican  A
čevljar, »riskonto je kakor gotov      denar.     « »Pred enim tednom ne izplačajo  A
kar tako, na lepe oči, izposoja      denar,      ki ni bil zgolj njegov, ampak  A
stran 115 . / Kaj ga je brigal      denar!      GOSPODA KOCMURJA POSLI IN NAČRTI  A
vpraševal Kocmur. »Kam si pa dal      denar,      kaj?« »Saj mi je vsega pobrala  A
Nase naj gleda, ne na druge!      Denar,      ki mu ga je vzela, mora dati nazaj  A
te koj vzemó žandarji!« »Kaj      denar!     V hranilniku imam polno denarja  A
ata? Ali ne veš, kje imajo ata      denar,     « se je zanimal Stanko. »Ata že  A
časa, da je razodel, od kod ima      denar.     In potem se mu je zabava, pričeta  A
vam že rekla, da mi pripravite      denar!     Saj grem, le kar moj denar sem  A
pripravite denar! Saj grem, le kar moj      denar      sem!‒ Ampak fant bo revež!«   A
se je za silo oblekel, je šel      denar      luščit iz žepov in ga štet.Račun  A
Naj me koklja brcne, če je bil      denar      njen, ki ga je vrnila!Tista njena  A
priganjal, da se urede računi in odda      denar.     Ona se je bridko pritoževala, da  A
je uredila račune in preštela      denar      in sta z možem pregledovala posledek  A
Jeraj je bil ves prepaden »Kje je      denar?     Primanjkljaj je izključen!   A
Primanjkljaj je izključen!      Denar      mora kod biti!‒ To vendar ve damski  A
strani stregel, hkrati pa prejemal      denar,      ga prešteval, zapisoval in nemara  A
Denarja želimo, ne besede. Kje je      denar?     Veselica ni imela primanjkljaja  A
načelnik ženskega odbora, mar je šel      denar      skozi moje roke? Pojasnilo bo  A
dal že tisti ali tista, ki je za      denar      odgovoren ali odgovorna!Da bo  A
pa vendar ne vem, če je pošten      denar,      ki sem ga dobila ‒ ali naj ga  A
vrnila Jeri šeststo kron. Ali ta      denar      da je imela vsa dolga leta pošteno  A
dan. Z veselico da ni imel ta      denar      nobene zveze. »Zakaj mu ni nikdar  A
pričela preudarjati. »Kje bi dobil      denar?     « je vprašala. »Šefa bi naprosil  A
Te sramote ne maram, da jim daš      denar      in priznaš, da sem ga vzela.Rajši  A
Jeraja ta pretnja ni vznemirila. »     Denar      dam kot darilo in ne kot povračilo  A
skupaj. Čast si mi zapravila in      denar      ‒ in otroka tudi!O ti!   A
se umaknemo očem in jezikom.      Denar      ti bom dajal vsak dan sproti,  A
stala Pirčeva in vekala: »Ves      denar!      Kaj bo otrok s toliko denarjem  A
Pirčeva je zaplakala. »Ves      denar      nam je izginil.Denar in hranilna  A
»Ves denar nam je izginil.      Denar      in hranilna knjižica, vse, kar  A
tako je še mlad! ‒ rajši utrpim      denar,      saj niso samo moževi prihranki  A
se je oglasil Tonček, »za moj      denar      je kupljen.« »Tvoj ali pa Nackov  A
Stanko. »Tvojega starega je bil      denar,      pa ne tvoj.« Temu Tonček ni mogel  A
delavnico! Zato ker si ukradel očetu      denar.     « »Saj si me ti naučil, ti si šel  A
enkrat reci, pa te klofnem!« »     Denar      daj nazaj!« je vekal Tonček.   A
zapeljati Stanku in ukradel doma      denar!      Zdaj je izgubljen na tem in onem  A
fantalini. V Ljubljani so pouzmali      denar      in so jo nemara mahnili proti  A
pogledoval kvišku in škripal: »Moj      denar,      moj denar!« »Če bi le vedela,  A
kvišku in škripal: »Moj denar, moj      denar!     « »Če bi le vedela, kaj je s fantom  A
pripoznam ga za sina! ‒ O moj      denar,      moj denar!« »Ne bodi tako neusmiljen  A
ga za sina! ‒ O moj denar, moj      denar!     « »Ne bodi tako neusmiljen!« je  A
in strogo pogledal ženo. »In      denar?     Kje je denar?«   A
»In denar? Kje je      denar?     « »Vidiš, na denar niti mislila  A
Kje je denar?« »Vidiš, na      denar      niti mislila nisem!Nič ne piše  A
ga bila peljala, da mu odvzemo      denar!     Denar naj mi pošlje, prismoda stara  A
peljala, da mu odvzemo denar!      Denar      naj mi pošlje, prismoda stara  A
se peljem tja, jaz hočem svoj      denar!     « »Kaj boš hodil,« je ugovarjala  A
hkrati z denarjem! Odprl jo je,      denar      je bil notri!Če bi bil ves!  A
so ji še manjkali: »Kje je drug      denar?     « je vprašal ženo s strogim glasom  A
še vedno? ‒ odkar je izgubil      denar,      je iskal tolažbo v pijači.Najprej  A
kaj zaleže očetu hiša in svet in      denar?      Nam bi pa bilo pomagano in bi  A
pojasnil: »Fanta nisem iskal, ampak      denar.     « Opazovala sta Kocmurja.   A
Opazovala sta Kocmurja. »Kakšen      denar?     « je vprašal Kocmur in njegovo  A
očitno pristno. »Saj veste, tisti      denar,      ki ga je ukradel vaš Stanko ali  A
ste vi nedolžni ‒ le da se vrne      denar,      pa bo dobro.«Tako je zlepa navajal  A
oblačenjem. Da je sin ukradel      denar,      ta novica ga je presenetila, razburila  A
Notar je sklenil zapisnik ‒      denar,      uro in testament je vzel s seboj  A
in obupava, in sta ji najdeni      denar      in gnezdece v drvarnici živo pričala  A
odgovoril čevljar. »Ampak svoj      denar      hočem! Kje je denar, ki mi ga  A
. / . / stran 229 . / Kje je      denar,      ki mi ga je ukradel vaš fant?  A
fant, kje da je, povejte! Kje je      denar!     Kdor tatvino prikriva in kdor krade  A
vsezgodaj sam po cesti v mesto ‒      denar      je nesel v hranilnico, pet tisoč  A
Stanka in mu zašepetal: »Pripravi      denar!     «Potrkal je s prsti po mizi: »Onda  A
takse, to ne gre! Ne gledam na      denar,      ali zoper postave je, zoper božje  A
tatu ‒ od kod drugod naj bi imel      denar      ... »Nimaš?« je vprašal Šparenblek  A
obuteli. Ravnatelj je spravil      denar      in izjavil: »Pojdiva, da pijeva  A
pot, mikala sta ga prostost in      denar.      Stanko je prirejal večerno prizorišče  A
domislil, da je tuji roki pač le za      denar      ‒ v smrtnem strahu je mislil,  A
Ljubljano grem, čevljarju nesem      denar,      kar ga še imam, na kolena padem  A
imenitna služba in bo kmalu poslal      denar,      da pride za njim žena, ki jo zelo  A
sicer ga drugi prehité v službi.      Denar      mora imeti na vsak način, drugače  A
jecljal Stanko. »Kje si dobil      denar      za pot?« »Jaz ... jaz ... jaz ...  A
vkup ušli iz Ljubljane? Kje pa je      denar,      kaj, ki ste ga vzeli s seboj?  A
čepico, natakal je vino in prejemal      denar,      s šaljivo besedo se je vmešal  A
vendar se mi smiliš. Zato daj      denar      meni, da ga spravim!Gorje ti,  A
fantiču, kakršen si ti, vidijo      denar      ‒ koj vedo, da je ukraden! Pri  A
je spomnil na nevarnost, da mu      denar      vzemó in da utegne imeti še sitnosti  A
po prsih, kjer je imel shranjen      denar,      in je preudarjal: Saj bi lahko  A
smolar, čemu nastavlja otrokom      denar,      ali ga ne zna bolje spraviti?  A
pritisnil roko na prsi, kjer je čutil      denar.      Potepeno je za njim korakal Stanko  A
pozabljal, kako si je sam prisvojil      denar      ‒ tuja krivica mu je rezala v  A
Stanko, ko mi je onile ropar pobral      denar!     Strupeno je pogledal očeta.   A
zapreti,« je zagrozil Kocmur. »     Denar      mi vrni, tat, tat, tat!« je vekal  A
v zapor, vsak v svojo celico.      Denar      pa so spravili v železno uradno  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA