cena (40.763)

HERMAN On ima sina, to mu je vsa	cena.	On ima sina ...	A
LEŠNIK Za mojo žrtev prenizka	cena.	ČUREN Kaj pa vaša beseda?	A
Torba na ustih bi bila sramotna	cena,	nevredna tebe in mene.Ne smeš	A
žarki zlati, se v njih le tvoja	cena	razodeva, pred njimi noče led	A
mostov in zbrisana izdelkom mojim	cena.	Je pisano, kakor pes vodo loče	A
Kam so ga pripeljali? Kakšna bo	cena	za rešitev?S čim si jo je prislužil	A
šeststo štiriindevetdeset se je	cena	ene merice pšenice potrojila v	A
verande, takrat sta se smehljala.	Cena	je bila visoka, toda mister G	A
cenil sam sebe precej visoko, in	cena	je rastla, ker so ga drugi tudi	A
. / stran 16 . / imenitno, in	cena	mu je postranska stvar.»Kako je	A
let. Visoko je zrastla njena	cena	v njegovih očeh, in zbujalo se	A
blizu pokazali. In tako je njena	cena	seveda tudi v žandarskih očeh	A
ogorčenje nad delavsko mladino,	cena	breje Majole je v tem prišla v	A
in vagi nas uščipne.« »Kaj pa	cena?	Je nizka?«	A
izpreminjajo in po teh se ravna	cena	hrane. Prvič ko pride inženir	A
predložim še za 4% nižji cenik, to je	cena	tistih živil, ki sem jih brezplačno	A
odstotkov zvišala, ker je padla	cena	živil, se je držal Gajer kislo	A
pameti ali dve, kakor bo kazala	cena.	Peljali so se s košem, okrašen	A
kilo po dvesto kron, če ne bo	cena	za mast že višja.To je jako lepo	A
in točnost se jamči tri leta!	Cena	po dogovoru! Prekupcem popust	A
Svoji k svojim!	Cena	meščanska! Tretje sanje.	A
Pa jim je baš oni dan poskočila	cena	za dva vinarja in sem moral najprej	A
receptu. . / . / stran 292 . /	Cena	bi bila jako socialna, recimo	A
promet s čebelami dvignil, bi lahko	cena	še padla, recimo na dva dinarja	A
zanj ali kaka delniška družba.	Cena	po dogovoru.V prid človeškemu	A
človeškemu zdravju, je dejal, ni nobena	cena	previsoka! Uredništvo mi je vrnilo	A
zanj ali kaka delniška družba.	Cena	po dogovoru, v prid človeškemu	A
zdravju, je dejala, ni nobena	cena	previsoka! [ Jutro, 8. junija	A
besede zastran Martina Krpana.	Cena	kakor po navadi; ako ni nikakor	A
glavna reč njegova kakovost in	cena.	Pripovedoval je prijatelj Blaž	A
\/ »Tudi polovica je visoka	cena,	« se je obotavljal gospod. »Slišite	A
štela denarja. Toda to ni nobena	cena,	to je za vbogajme, ne za kupčijo	A
plačaj, če hočeš imeti’, to je bila	cena,	ki so jo bogataši vili, kakor	A
usmiliti. Naj le dovažam, toda	cena	se mora znižati, ne za deset,	A
preživel otroška leta, se njegova	cena	ne da izraziti z denarjem ...«	A
saj veš!“ je rekel. ”Ena sama	cena	je; tisto plačaj, pa si vzemi	A
za tvojo ceno, Kurent; poštena	cena	je, blagu primerna.Ná te gosli	A
ki bi govoril: Ne, prijatelj -	cena,	ki si jo rekel, je preskromna	A
cesti ... če je ali če ga ni! Ali ni	cena	še previsoka, da ga dam za en	A
kravo ali vrtoglavega vola. Dobra	cena,	pa deset cvancgarc hlapcu, pa	A
Petra je bila tolika kakor kupna	cena	za hišo, vrtič, za molzno kravo	A
primanjkovalo in, kar je največje čudo:	cena	živil vso kongresno dobo ni prav	A
nazaj mu jo je pomagal nositi	Cena	sam; ni pustil Mihu, hlapcu, ki	A
Jerneju v roko. »Bog naj ti povrne,	Cena.	« Pa Cena bi se ne bil tako hitro	A
Bog naj ti povrne, Cena.« Pa	Cena	bi se ne bil tako hitro vdal,	A
komolcih. Joža je vedel, da je	Cena	spet nekje nekaj napeljal, nad	A
pa ni mogel uganiti, kako jo bo	Cena	zagodel. Nič.	A
vimena jagnje več ne napase.«	Cena	je vedel, kaj mislijo, in jim	A
je prav dobro razumel, da mu je	Cena	oponesel, kako se srenjski župan	A
fant ni neumen,« je pripomnil	Cena.	Podrobar, ki je hitro sprevidel	A
Podrobar zavil okrog vogla, se je	Cena	na vse grlo zakrohotal. Tako so	A
Da boš prepasel tako, da se bo	Cena	na svetega Klemena široko smejal	A
drugo leto vedel,« se je ugovarjal	Cena	in odšel h konjem Jernej pa se	A
ostati na Podlipnikovem dvoru in	Cena	je spustil iz konjaka tudi oba	A
ČEBELE ROJE Tistega leta, ko je	Cena	prevzel gospodarstvo in se pred	A
moledoval Jernej. »Daj mu jih, daj,	Cena.	Jernej že ve, česa je pri tropu	A
manjka, odkar se je Podlipnikov	Cena	oženil in Ance ni več med dekleti	A
vsega en dan. Zopet se je hotel	Cena	ločiti od drugih. Dolgo je čakal	A
vrat ga bo obesil? Podlipnika,	Cena	in Anca, bi zamerila Marku samo	A
nič ne uide. Res se je oglasil	Cena:	»No, za potrebo smo se že nasmejali	A
imava. Boš vsaj vedela, kako zna	Cena	za jezik prijeti.« »Ata, jaz bom	A
so se umirjali. In prišla sta	Cena	in Miha z vozom in odpeljala volno	A
njegov ovčar pase za plotom.	Cena	mu ni bil tiho.Pa ga ni zavrnil	A
Kaj čakate!« In je bil	Cena	tisti, ki je nasvetoval, da naj	A
jo je učila mama. Vstopil je	Cena,	ki je zadovoljno ogledoval Marka	A
mokroto. Takrat je stopil na prag	Cena	in prijel Marka za obe rami:	A
Marko ni vedel, kaj gospodar hoče.	Cena	pa je začel smrkati in ugotovil	A
pogovarjali: »Hudomušen pa je	Cena.	« »Je, pa je tudi dober.	A
kar hočete. Kadar gre zares, se	Cena	vselej izkaže.Če pa včasih koga	A
škode. . /\ .. stran 108 . \/	Cena	je odšel h konjem in vozovom.	A
mesom in vina je postavil sam	Cena	predenj.Je pojedel juho, mesa	A
pripravljeni trije parizarji. In	Cena	in Miha in še dva vozarja so jih	A
upal ponuditi roke. Pa mu jo je	Cena	sam in ostro mu je pogledal v	A
stran 157 . \/ nazaj v faro -	Cena?	- Kje je?	A
zato ga ni hotel, ker bi morebiti	Cena	mislil, da se postavlja pred njim	A
hvalili njega samega. V koči je	Cena	obdaril Manico s polnim periščem	A
zavoljo mleka in moke in kruha.«	Cena	je hotel poudariti, kako zna biti	A
kaj vesel, ker je vedel, da bo	Cena	več iztržil, kakor bi sam: »Živo	A
pozabili na god obeh Podlipnikovih?	Cena	sam je šel vabit streljavce v	A
začeli hvaliti njega, nato je	Cena	ukazal Ančki prinesti še en bokal	A
da ima že nekoga izbranega.	Cena	je tudi uganil, da je tisti ‚nekdo	A
Podlipnico zares skrbeti. Tudi	Cena	je na to namignil in že sinoči	A
pogovarjala o gospodarstvu.	Cena	je vstal: »Mislim, Anca, da sedaj	A
zameriti.« Vesela je bila, ker	Cena	ni bil nejevoljen zaradi Ančke	A
Ali ni še prezgodaj?«	Cena	se je zresnil: »Morebiti je pa	A
lase in ga ljubeče pogledala: »	Cena!	Ne zameri mi.	A
še vedno bili ob tla in klicali	Cena	od družine na cesto. DESETO POGLAVJE	A
pozabile. Lisko bo najbrž privezal	Cena	za Ančkine bale, ki jih bodo pred	A
prav takrat iz hiše, ko je zavil	Cena	s svojim parizarjem skozi leso	A
je Miha že zaskrbelo, če ne bo	Cena	zavpil nad njim, ker ne izprega	A
snemati zvonce, kar od kraja.	Cena	je stopil k Anci. »Naj pomagam	A
Molčé sta odšla.	Cena	je postavil na mizo težko železno	A
« se je začudila Podlipnica.	Cena	pa se je prepričal, ali sta sama	A
»Bolj prav bo.«	Cena	se je zamislil: »Morda mi je prav	A
dobro je prepasel,« je pripomnil	Cena.	»Nobeden ga ni posekal.	A
kako ga uboga,« jo je zbodel	Cena.	»Ko je pa moj,« je rekla Ančka	A
Moram po opravkih.« Anca se je	Cena	mimogrede dotaknila in mu povedala	A
je pravil o medvedarjih, se je	Cena	ob kolena tolkel, tako se je smejal	A
narezanih klobas in danke je ukazal	Cena	postaviti sebi in svoji družbi	A
smejal. Vedel je, da je njega vzel	Cena	na piko. Podlipnik je poklical	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani