PET (101-200)

začno predice pet′, začno predice	pet′	, kolovrate vrtet. Lepo mi poje	A
ne znamo je več, kdor hoče še	pet′	, mora s kraja začet′. Hojladrija	A
luštno je polet′, ko sliš′mo ptičke	pet′	, ker one nas uče, kak moramo živet	A
čez gmajnico, sem slišal ptičke	pet′	lepo. So pele ptičke pesmico,	A
stran 345 . / Slišala sem ptičko	pet′	Slišala sem ptičko pet′, zapela	A
ptičko pet′ Slišala sem ptičko	pet′	, zapela je kuku. K′tera mora nek	A
vse se veseli, začno te ptičke	pet′	, to mene veseli. Spomladi pa pojejo	A
Moje citre so rjave, mi nočjo več	pet′	, je dekle me p′stilo, me noče	A
vse ′n hodér. An glažk al′ pa	pet,	pili ga bomo spet. Sonce na doli	A
jutro ob enoj. V jutro pa, ko je	pet,	prišlo jih je deset, ′mele so	A
če sem se dvignil iz postelje.	Pet	ali šest siromašnih dijačkov nas	A
me ljudje prosijo, saj sem že	pet	let vajenec v tem cehu!« sem odvrnil	A
krono, jaz vam zato pripravim	pet	premožnih in deset navadnih v	A
Gospodinja je imela v prejšnjih letih	pet	otrok, najmlajši je star sedem	A
Otroku pa dajte ime Dizma!« »Za	pet	Kriščevih ran!Kakšno ime!	A
samozavestno ugotovil: »Kajne, osem in	pet	in dvajset minut?« »Točno!« mu	A
mesto je nazadnje vendar mesto.« »	Pet	križev imam že skoraj na hrbtišču	A
imam že skoraj na hrbtišču.« »	Pet	križev!Strašna mora!	A
»Hm... to pa je težavno...	Pet	tisoč... morda celo deset...«	A
»Koliko pa bi hotela?« »	Pet	tisoč kron za enkrat, pa niti	A
»Za enkrat? - In	pet	tisoč kron?Pet tisoč?« se zgraža	A
In pet tisoč kron?	Pet	tisoč?« se zgraža Peter	A
Kakšna strela te prinaša v trg?	Pet	čiških let te že nisem videl.	A
sprejeli italijanski aeroplani ‒	pet	po številu in kmalu potem štiri	A
ustavi in na mah se prikaže v zraku	pet	prekel in palic s kavlji na koncu	A
razleti!« »Si predstavljaš, da je	pet	metrov dolg?«To je spredaj Bruno	A
je spredaj Bruno. »Vsi niso	pet	metrov dolgi.« »Pa so,« je rekel	A
Takó tečejo k mami, da jim dá	pet	stotink in jih položijo možu na	A
največji užitek, da takó rezlja po	pet	dek od štruce. »Prekuhavati, precejati	A
uslugo, le čakaj! Poslušaj, Štefan,	pet	lir sem mu dala, takó je tarnal	A
lahko učiteljica, ko je bila stara	pet	let,« pravi. »Kaj se je zgodilo	A
učenec, ki je v Rojanu zdrdral	pet	strani zgodovine starih Slovanov	A
Štiri?	Pet?	Velik strah pa rosí kakor siva	A
glavico, ves bled in zelen, ker ni	pet	dni in šest noči nič jedel.Ko	A
zavoljo dveh krompirjev, ko pa niso	pet	dni nič grizli.Unterscharführer	A
je najbližji, je na moji levi,	pet	ali šest oseb sedi na upogljivih	A
zraven pa jih pije šest. Ali	pet.	Takó nekako, pet.	A
Ali pet. Takó nekako,	pet.	Natakarica pa mi prinese kvartin	A
pete in njene copate se ločijo od	pet	in štrlijo v zrak ko zajčja ušesa	A
videti pergamentasto belo kožo	pet.	A zdaj so zanj te nogavice iz domače	A
na vrsti moja naloga, ‚otroci,	pet	minut veselega razvedrila!’«	A
mirno otresel pepel s cigarete. »	Pet	let.« Jetnik pa je hlastno nadaljeval	A
razdelila na temno in svetlo polje.	Pet	nadstropij, v četrtem sloni zdaj	A
fant od fare, da si želim: vsaj	pet	let da bi bila mlajša, takó bi	A
obtožencev, od teh so tri pomilostili,	pet	pa je bilo ustreljenih na Opčinah	A
vprašanje: »Koliko je ura, prosim?« »	Pet	bo, pet!« je vzkliknil. »Hvala	A
Koliko je ura, prosim?« »Pet bo,	pet!	« je vzkliknil. »Hvala, gospod	A
moškim klobukom. »Vsak hip bo	pet,	« je še rekel, ko je že bil nekaj	A
nekaj korakov stran od njiju.	Pet	bo, in zdaj zdaj bo s svojo deško	A
Konfinirali so ga na Ponzo za	pet	let.Vrnil se je telesno in duševno	A
dobro čuti, da bo živel samo še	pet,	nemara šest, največ še sedem ur	A
smrti, zakaj dopoldne je prišlo	pet	-« »In počakajte in počakajt	A
rekel Peter Majcen. »Prišlo je	pet	belogardistov, ki so povedali	A
je! Zdaj še lahko spregovoriva	pet	besed, jutri ne več, ker jaz grem	A
ga je spravil s poti? - Vseh	pet	je potolkel! - je mračno rekel	A
prej ne potolčejo? Saj jih je	pet!	- Gačnikov Justin je bil	A
večernem soncu. - Ura bo komaj	pet	- je pomislil s prikritim zadovoljstvom	A
sebi pisalni stroj. Napisal je	pet	stavkov ter jih potem popravljal	A
šel in bo zvonil. Čez brdo gre	pet	ljudi.Bližajo se Martinu.	A
prišli ponj. V veži je zagledal	pet	fantov iz sosednje vasi.	A
orumeneli. Sedaj jih je bilo samo še	pet.	Spomladi jih je bilo sedem.	A
liste in rekel: „Zdaj jih je še	pet.	Ti so varni.	A
v zadnjo plat deset božjih in	pet	cerkvenih zapovedi, devet tujih	A
prehajal od rodu do rodu, delili v	pet	skupin: v koristne, nadležne,	A
garamo, on pa vrže po hišah tistih	pet	pisem - frc! frc! frc! - in že	A
štel: »Ena, dve, tri, štiri,	pet,	šest.Šest ...« je ponovil brez sleherne	A
soncu, svobodi. -----	Pet	križev na črni zemlji.Noč?	A
borni čemerni bajti, stari nad	pet	rodov.In končno, kdo pa pravzaprav	A
ne oglasi več. Sin je zaprt za	pet	let in kdo ve, če se bo sploh	A
nadzorstvom. Rekli so, da laja že	pet	minut pred njihovim prihodom in	A
je pomaknila veliki kazalec za	pet	minut naprej ter se spet vrnila	A
otroke. In tam je bilo na oknu	pet	hlebov kruha, pravkar spečenih	A
ognjevito cepil drva in vsakih	pet	minut odločno zamrmral:	A
Zdaj je pri Debeli skali. Še	pet	korakov pa bo dvignila krilo in	A
vedela, da ne znaš šteti niti do	pet.	« Zdaj je Venčku vsa kri	A
kar hitro. Do meje je dobrih	pet	ur hoda.V tem snegu boš hodil	A
do Preseke, sem stopil še teh	pet	korakov, da ti rečem dober dan	A
ni imel nikjer obstanka. Niti	pet	minut ni posedel na istem mestu	A
pod steklenim valjem ležalo tudi	pet	knjig, in sicer: »Velike sanjske	A
nas do Temnika, to se pravi še	pet	minut naprej od Vojnačevih.Začela	A
Štiri.	Pet.	V duhu sem takoj zagledal	A
hotela odgnati s sabo. 119 . / . /	pet	minut«, toda še preden smo se	A
Kaj pa jaz, a? Samo za	pet	minut zlezi v mojo kožo pa boš	A
Martinovem seniku, ki je bil komaj	pet	minut od nas.S sestro sva nabrala	A
Milan je spustil krepelce in vseh	pet	otrok se je pognalo za starim	A
sedem miličnikov, da ne štejemo	pet	vaških propalic, ki so bile najhujše	A
velikimi pletenimi kovčki in kakim	pet	let starim sinčkom, ki je govoril	A
TOLMIN 17 . / . \/ . / takrat	pet	ali šest let, pa se še danes živo	A
ga boš rešil? Voda je najmanj	pet	metrov globoka, led čez in čez	A
Tinko in Srečo pa so našli čez	pet	dni nekje v Podselih. Daleč ju	A
komisarja Bichija, ki je stal kakih	pet	korakov od njiju. Tudi sam je	A
pričevalno. »Vi mislite, da nas je samo	pet.	A nas je že na tisoče!	A
»In jih imaš še?« »Še	pet.	« »Kje?«	A
naprej in se razkošati: »Za	pet.	Kaj pa ciklostil?«	A
dni so jo držali. Likvidirali so	pet	postojank.Pognali so v zrak osem	A
gleda, preden počasi potoži: »	Pet	dni je že, pa jih še ni ...«	A
Janezu. Toda preden je naredil	pet	korakov, so se vrata široko odprla	A
se, kakor bi ne znala šteti do	pet.	« »Take se vse tako držijo	A
moral javno spregovoriti samo	pet	besed.Dobro ve, da jih ne bi našel	A
Cesare Barandello, ki stoji dobrih	pet	korakov v stran, včasih s sovražnim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani