nova beseda iz Slovenije

ES (101-200)


resolucije so takoj obvestili      ES,      kjer so isti dan zasedali ministri  D
je Genscher predlagal, naj bi      ES      še naprej razvijala pogajalski  D
zadeve, podprl dotedanje ukrepe      ES      in menil, da je treba ustaviti  D
Londonu. V izjavi je podprla napore      ES      za rešitev jugoslovanske krize  D
- prizadevala za to, da bi jo      ES      obravnavala enako kot Slovenijo  D
bi sodelovali tudi predstavniki      ES.     Ustanovile naj bi tudi svet ministrov  D
definirana kot napadalec, vendar      ES      ni imela mehanizmov, da bi jo  D
razsodbo o jugoslovanski krizi      ES      imenovala že prej.Komisija je  D
Badinterjeve komisije do sklepa      ES      16. decembra in nato uradnega  D
nato uradnega priznanja s strani      ES      15. januarja 1992 o priznanju  D
napovedanim uradnim priznanjem      ES      in je bila za priznanje (še bolj  D
bodo to storile ostale članice      ES.     Vendar se je nato situacija v Jugoslavi  D
vprašanje večje ali manjše ohlapnosti      ES)     , kjer je prišlo do različnih pogledov  D
administracija in večina partnerjev v      ES      je nasprotovala priznanju Slovenije  D
držala besedo, nevarnost razkola v      ES      pa je bila presežena.Pomembno  D
Slovenijo in Hrvaško priznal takoj za      ES.      Po mednarodnem priznanju ES  D
ES. Po mednarodnem priznanju      ES      in skupine drugih držav so se  D
predvidljiv proces kot priznanje      ES.     Sredi februarja je Slovenijo priznalo  D
veleposlaništvi ZDA v Nairobiju in Dar      es      Salaamu pod ameriškim vplivom  D
ima 1,6 odstotka lastnih delnic,      ES      Commerce in Slovenska zadružna  D
magično vprašanje: »Ultimo? Quien      es      ultimo?Zadnji?   D
veleposlaništvi v Nairobiju in Dar      es      Salaamu avgusta pred tremi leti  D
veleposlaništva v Nairobiju in Dar      Es      Salaamu, so Billu Clintonu pridelale  D
ki jo je pred kratkim avtorjem      ES      pošiljala Mladinska knjiga in  D
predlaga, da bi avtorji gesel za      ES      s pogodbo prenesli nanjo pravico  D
a so jih. Glede privatizacije      ES      lahko rečem le, da gre za vsesplošen  D
Repe se pri vprašanju dediščine      ES      naslanja na dejstvo, da je začela  D
razumljiv Repetov argument, da mora      ES      kot največja zbirka znanja o Sloveniji  D
Repetu odgovarja odgovorni urednik      ES      Martin Ivanič.Ne dvomi, da je  D
večinoma vsa leta krila stroške tiska      ES,      kar pomeni okrog 30 odstotkov  D
pokrivala s prihodki iz prodaje      ES.     Ivanič nima zelo natančnega vpogleda  D
vpogleda v finance, meni pa, da se je      ES      večinoma vsako leto komaj pokrila  D
MK izda na podlagi gradiva iz      ES.     Avtorjem pripade pet odstotkov  D
specifičnost nastajanja projekta      ES      in vse vloženo zastonjkarsko minulo  D
uredništev, bi ob lastninjenju      ES      vsem avtorjem in sodelavcem skupaj  D
je videti, da večina avtorjev      ES      ni zaskrbljena za prihodnost enciklopedije  D
Nairobiju in tanzanijskem Dar      es      Salaamu, ki sta zahtevala 224  D
obravnavala Enciklopedijo Slovenijo (     ES)     .Prvega je 20. septembra pod naslovom  D
Obravnava »lastniški status«      ES      in odzive nekaterih avtorjev člankov  D
društva in zatrjuje, da društvo v      ES      ni omenjeno ter da v njej ni podatkov  D
senzacionalen naslov zaradi prvega, saj se      ES      dotika samo obrobno.Avtorica je  D
zadostnega preverjanja gesel v      ES.     Prav tako ni pomislila, da letošnji  D
zahvaljujoč stališču uredništva      ES      je precej daljše, kot je bilo  D
trditvijo omenjeno že v 2. zvezku      ES      v okviru gesla Društvo, več posameznic  D
Društvo, več posameznic pa je v      ES      predstavljenih s samostojnimi  D
trditev Mateje Jeraj neutemeljena. V      ES      je ta tematika obravnavana v skladu  D
se nekateri avtorji člankov v      ES,      ki se jim zdi predlog Založbe  D
vprašanje »nadaljnjega življenja      ES«     , namesto najprej v časopisu oglasili  D
časopisu oglasili v uredništvu      ES      ter tam zahtevali dodatna pojasnila  D
želja Založbe, da »olastnini«      ES.     To je preprosto nemogoče.   D
avtorske pravice za prvo izdajo      ES,      vse morebitne ponovne uporabe  D
spregledati, da sta uredništvo      ES      in Založba vložila v pripravljanje  D
vložila v pripravljanje in izdajanje      ES      veliko dela, tudi strokovnega  D
da je končna verzija 1. izdaje      ES      deloma tudi njuna stvaritev oziroma  D
Založba in avtorji strinjajo, da      ES      po 1. izdaji ne bi smeli pustiti  D
izhajala iz prepričanja, da je      ES      tako pomembna baza podatkov o  D
ni mogoča, ker so po 1. izdaji      ES      še vedno lastniki svojih materialnih  D
razjasnimo z vsemi, ki štejejo      ES      za tehtno in perspektivno edicijo  D
treh partnerjev pri nastajanju      ES      (avtorji, založnik, država), saj  D
večkrat omenjeno »lastništvo«      ES,      stališče kritikov ni razumljivo  D
Sofinancira ga tudi Založba, uredništvo      ES      kot del Založbe pomembno sodeluje  D
odločitvami glavnega uredniškega odbora      ES.     Avtorske pravice pa so last ustvarjalce  D
dvomi, da je edini pravi dedič      ES      Založba (To vendar ni nekaj, kar  D
vtisa nekaterih avtorjev člankov v      ES      in verjetne posledične nejevolje  D
višino honorarjev za članke v      ES      ocenjuje kritično, a večinoma  D
da so avtorji dobili svoja za      ES      napisana besedila in uporabljena  D
strokovnih uredniških odborov      ES      nima podlage.Odbori so sestavljeni  D
in brezplačen vsakoletni zvezek      ES.     Drugi člani odborov so precej manj  D
dogovor z državo o njenem odnosu do      ES      v prihodnje.Že kar pereč povod  D
hitrejša digitalizacija 1. izdaje      ES,      saj se v elektronski obliki neprimerljivo  D
modrecev prejela nagrado Leer      es      Vivir, ki jo podeljuje založba  D
porton, 15. sat, 16. vsebnik, 18.      es,      20. LK, 21. Am, 22. znanost, 25  D
veleposlaništvi v Nairobiju in Dar      es      Salamu.V mestu so odkrili še en  D
veleposlaništva v Nairobiju in Dar      es      Salamu avgusta 1998 je izšla razprava  D
veleposlaništvi v Nairobiju in Dar      es      Salaamu avgusta pred tremi leti  D
pripomnil, da je bilo prav zaradi      ES      treba mnoga strokovna področja  D
druščina, ki je pripravljala      ES,      se ne sme raziti!Sicer pa je treba  D
koli novimi podvigi v zvezi z      ES      pripraviti do tega, da se bodo  D
tiralico za Egipčanom Abdelom Kadrom      es      Sajedom, ki je po nekaterih virih  D
Toda Nemčija je ostale članice      ES      tri dni pozneje prehitela, pridružili  D
podvig, Enciklopedija Slovenije (     ES)     , je prišel do konca abecede -  D
kronološki pregled iz gradiva      ES      od stare kamene dobe do danes  D
do danes. »S tem pregledom je      ES,      ki je izhajala zadnjih petnajst  D
uredniškega odbora Janko Kos. Kos je      ES      označil za skupno, vrhunsko in  D
Med gesli v petnajstem zvezku      ES      so po obsežnosti že na prvi pogled  D
15. zvezku. Odgovorni urednik      ES      Martin Ivanič pa je med drugim  D
izšlem petnajstem zvezku je namreč      ES      obdelala še gesla od Wi do Ž,  D
svetovnonazorsko pristranskost      ES.     V Družini je denimo izšel članek  D
so tudi oznanili, da bo obseg      ES      bistvo večji - zvezkov ne bo sedem  D
bili do ideološke obremenjenosti      ES      še bolj neprizanesljivi.Redno  D
trajanja. Posebej goreči kritiki so      ES      nadeli celo ime ideoklopedistika  D
demokratičnimi procesi je uredništvo      ES      začela siliti tudi nova oblast  D
preoblikoval glavni uredniški odbor      ES,      za njegovega predsednika je bil  D
spremenilo. Sedanji odgovorni urednik      ES      izrecno opozarja, da 16. zvezek  D
zvezek ni zamišljen kot revizija      ES      oziroma kot strokovna ali ideološka  D
in bi morala biti po kriterijih      ES      objavljena že sproti (denimo večje  D
kako ohraniti strokovno ekipo in      ES      pri življenju.Nujna bi bila digitaliza  D
Euro-midi in Kod Gazdasagkutato      es      Mediakutato Intezet, pričakuje  D
neideoloških razlogov - pač zato, ker je      ES      izhajala tako dolgo, da je razvoj  D
projekta, izostanek navajanja na rabo      ES      v šolah, raziskovalnih in strokovnih  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA