ESČP (113)

Odločno zavrača tezo, da sta	ESČP	in njegov lastni poetski, filozofski	D
gibanje v Avstriji, tako kot so na	ESČP	prepovedali dve turški fundamentalistični	D
se zdi, da se je kot paralela	ESČP	izkazalo Evropsko sodišče v Luksemburgu	D
človekove pravice v Strasbourgu (	ESČP)	.Kot profesor ustavnega prava sem	D
Slovenije. Pregled judikature	ESČP	pokaže, da spada kršitev sojenja	D
ustavo tako, da lahko po vzoru na	ESČP	nameni pritožnikom pravično zadoščenje	D
vendar so na podlagi analize sodb	ESČP	v lastnih zadevah in na podlagi	D
moral tožiti svojo državo pred	ESČP.	Sodni zaostanki v Sloveniji	D
prisodila odškodnino, po mnenju	ESČP	v Sloveniji ni mogoče učinkovito	D
državljane, da jo tožijo pred	ESČP.	S tega vidika niso na mestu očitki	D
zadoščenje nekajkrat nižje zneske kot	ESČP,	saj lahko v nasprotju z ESČP neposredno	D
ESČP, saj lahko v nasprotju z	ESČP	neposredno pospeši konkretni sodni	D
pravice iz lastne Ustave. Kot je	ESČP	izdelal standarde in kriterije	D
tedna pred obravnavano odločitvijo	ESČP,	je ustavno sodišče storilo prav	D
15. člena Ustave ter zahtevam	ESČP,	bo moral zakonodajalec celovito	D
EKČP in ustaljeno sodno prakso	ESČP,	obenem pa jim pušča precej prostora	D
Sloveniji (Pobuda št. 39914/98) je	ESČP	poudarilo, da je počasnost reševanja	D
samouprave. Tovrstni argumenti danes	ESČP	ne bi več prepričali; Slovenija	D
obsežne in ustaljene judikature	ESČP,	preprečevala in sankcionirala	D
po številu pobud, ki jih pred	ESČP	sprožajo njeni državljani (ob	D
se nanaša najmanj končnih sodb	ESČP	(samo štiri!).Tudi če upoštevamo	D
nanaša bistveno večje število sodb	ESČP:	Italija - 1662, Francija - 542	D
da je razlika v številu sodb	ESČP	izraz višje ravni varstva človekovih	D
močno presega povprečno sodbo	ESČP,	saj je v njej izrecno omenjeno	D
njej izrecno omenjeno, da je pred	ESČP	sproženih kakšnih 500 podobnih	D
sojenje v razumnem roku. Če je	ESČP	Sloveniji vzel »nedolžnost« že	D
preostale, ki so občasno obsojene pred	ESČP.	Na prvo obsodbo se je odzvala občutljiv	D
namreč pričakovati, da bi lahko	ESČP	nasploh ali posebej za Slovenijo	D
držav, članic Sveta Evrope. Seveda	ESČP,	ki ni sodna instanca najvišjim	D
izvršitvi.« In prav slednje je	ESČP	storil v zadevi Lukenda proti	D
sodišč ne bodo zadoščale, da bi	ESČP	še naprej odlašal z obsodbo.To	D
obsodbo. To ne pomeni, da ima	ESČP	nujno v celoti prav, pomeni le	D
Sprijazniti se velja z dejstvom, da je	ESČP	vrhovna instanca pri razlagi EKČP	D
tako, da bodo upoštevane zahteve	ESČP	in da to ne bo še dodatno obremenilo	D
težje pa je uresničiti. Niti	ESČP	niti ustavno sodišče za to nista	D
najprepričljivejši tisti del sodbe	ESČP	v zadevi Lukenda proti Sloveniji	D
sposobna uspešno pravdati pred	ESČP	(kot zadnje recidive omenjenih	D
odlaga obsodba Slovenije). Ko	ESČP	analizira stanje v Sloveniji,	D
standardov, predpisanih v judikaturi	ESČP.	Po mnenju nekaterih je konkretna	D
štiri leta. Končno je z vidika	ESČP	idealen ravno takšen primer, s	D
dolge neupravičene zamude šteje	ESČP	za kršitev konvencijske pravice	D
pravice do sojenja v razumnem roku.	ESČP	je v sodbi v zadevi Lukenda proti	D
drži vodo. Tudi očitek, da je	ESČP	sam potreboval več kot tri leta	D
tej in številnih drugih zadevah	ESČP	sploh ne bi bilo treba odločati	D
drugih zelo podobnih zadevah. Za	ESČP,	ki je tudi sam zatrpan s številnimi	D
sledila standardom in kriterijem	ESČP,	bo začela v perspektivi sama reševati	D
roku, v nasprotnem pa bo silila	ESČP,	da to še naprej počne sam od primera	D
pravično zadoščenje, ki ga prisodi	ESČP	posamezniku zaradi predolgega	D
storiti? Slovenija mora na sodbo	ESČP	v zadevi Lukenda proti Sloveniji	D
zakonodajalcu enoletni rok (k čemur ga	ESČP	ne bi mogel neposredno zavezati	D
ugotoviti, da sta obravnavani sodba	ESČP	in Odločba Ustavnega sodišča medsebojno	D
Odprto pa ostaja vprašanje, kako bo	ESČP	ravnal z vlogami zoper Slovenijo	D
prihajajo in bodo še prišle na	ESČP,	preden bo Slovenija vzpostavila	D
prihajalo do vedno novih pobud na	ESČP.	Mislim na to, da lahko redna sodišča	D
Sloveniji namreč jasno izhaja, da	ESČP	pri presoji, ali pozna Slovenija	D
vnovične ugotovitve domačih sodišč in	ESČP	o kršitvah, naj bi silile in spodbujale	D
učinka, kot ga je želel doseči	ESČP.	To se ne sme zgoditi.	D
Ugotovimo lahko, da velja sodbo	ESČP	v zadevi Lukenda proti Sloveniji	D
ločenem mnenju italijanski sodnik	ESČP	Zagrebelsky meni, da gre za sodbo	D
31443/96), s katero je skušal	ESČP	oblikovati kriterije za rešitev	D
odločitev ni v preobremenitvi	ESČP,	temveč v njegovi skrbi za pravičnost	D
pravičnost. Z obravnavano sodbo je	ESČP	nedvomno končal zlato obdobje	D
bile najredkeje obsojene pred	ESČP.	Ob tem ostaja grenak priokus, da	D
upoštevala dosedanjo judikaturo	ESČP	v primerih, ki so se nanašali	D
izhajajo iz EKČP in iz judikature	ESČP.	Še pomembnejša je sodba za prizadete	D
sodišča za človekove pravice (	ESČP)	in odzivom zastopnikov hrvaških	D
krožijo različne mnenja o sodbi	ESČP.	Nekateri zagovorniki varčevalcev	D
opisala kronologijo pravdanja pred	ESČP	in kronologijo dogajanja, povezanega	D
sodišča za človekove pravice (	ESČP)	in članov BS ali računskega sodišča	D
položaju teh funkcionarjev. Sodnik	ESČP	funkcije ne opravlja v organu	D
Slovenije in ni njen predstavnik. Na	ESČP	deluje v osebnem imenu in ne kot	D
predstavljati noben odvetnik, od	ESČP	zahteva začasno odredbo, češ naj	D
bilo po godu, da se mi, to je	ESČP,	»vtikamo v dejstva«, kakršna na	D
sodišče za človekove pravice (	ESČP)	v svojih dosedanjih sodbah ni	D
procedure. V sodbi v zadevi KLASS je	ESČP	zapisalo, da je »tajen nadzor	D
Ustavno sodišče je enako kot	ESČP	ali vrhovno sodišče ZDA v zadevah	D
političnih nasprotnikov, ki ga je	ESČP	npr. ugotovilo v zadevi Kopp,	D
treba opozoriti na sodno prakso	ESČP,	ki je varovanje konvencijske pravice	D
ustrezna zaščita pred samovoljo.	ESČP	je večkrat razsodilo, da pravo	D
sodišče za človekove pravice (	ESČP)	v svoji praksi določilo kar jasen	D
Med najpomembnejše odločbe	ESČP	s področja svobode govora v sodni	D
sodišče za človekove pravice (	ESČP)	na javni seji obravnavalo pritožbo	D
aprila. Konec junija 2007 je	ESČP	razsodil, da mora RS Ivanu in	D
Šiliha so se za iskanje pravice na	ESČP	odločili, ko je bil oktobra 2000	D
Gregorja Šiliha Ivan Šilih je do dela	ESČP	zaradi dolgega postopka kritičen	D
sodišča za človekove pravice (	ESČP)	je zavrnil pritožbo Republike	D
sodnike, zdravnike in tožilce.« Na	ESČP	sta se zakonca Šilih obrnila,	D
Bojan Grubar je pojasnil, da se je	ESČP,	ker se je postopek nanašal na	D
dopustno: »Dosedanja sodna praksa	ESČP	je bila ravno nasprotna.V primerih	D
sodišče za človekove pravice (	ESČP)	, ki ima sedež v Strasbourgu, je	D
katere eden od organov je tudi	ESČP	- predstavil prvi mož sodišča	D
ne. Tudi dosedanja sodna praksa	ESČP	ni bila nasprotna. V kolikor	D
Torej bi v identičnih primerih	ESČP	lahko upravičeno odločal diametralno	D
strokovnjak bo takoj ugotovil, da je	ESČP	le sledilo pravnim in ustavnim	D
sodišče za človekove pravice (	ESČP)	.»Zaposluje tudi največ ljudi:	D
V. Za zmanjšanje zaostankov	ESČP	Vlada je sprejela predlog zakona	D
sodišča za človekove pravice (	ESČP)	. Reforma tega sodišča je namreč	D
sodišče za človekove pravice (	ESČP)	. Ustavno sodišče izrazito pristrans	D
vrhovnega sodišča in predvsem	ESČP.	Ključno stališče, ki ga je v preteklost	D
sporočila. Iz obsežne judikature	ESČP	izhaja, da objektivna žaljivost	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani