DAL (1.101-1.200)

dopisovala. Pa nisem maral;	dal	sem ji naslov od strica Matevža	A
ne vem, ali je mestni magistrat	dal	razobesiti na mestnih poslopjih	A
še ni potreboval v usta, ga je	dal	za klobuk.To zobovje mu je močno	A
zavedal svojih dolžnosti in je	dal	drage volje, da je sošolec Pavle	A
jako prepričljive. Končno je	dal	duška trdni veri, da bodo tudi	A
žal mi je, preveč rahlo sem ti	dal	tepko!Kaj bo iz tebe, fant?«	A
strune: »Dragi oča, kajne da boš	dal?	Vidiš, če jutri ne prinesem prispevka	A
jo je kuhal čisto sam in je ni	dal,	da mu jo naredi kdo drug. Moj	A
TEKALNE TEKME Rad se nisem	dal	premakniti v Zagreb, in to ne	A
Dejal je, da je trem osebam že	dal,	da so brali, pa so popokali od	A
komandirja na komandanta in je	dal	komandant z rešenjem od 16. septembra	A
prihranil na perici, polovico tega bo	dal	Pepi, polovica bo pa ostala njemu	A
bolj potreben doklade nego Pepa.	Dal	sem duška svojemu prepričanju	A
No, kadar je jedel, ga je pač	dal	iz gobčka, kako pak! In pa kadar	A
oba bratca vojaku roko, jo je	dal	še on. »O,« je rekel vojak, »še	A
izjavil Gašper. Rad bi bil tudi kaj	dal	deklici, pa ni imel drugega nego	A
žensko za pridno in da sem se ji	dal	na led speljati s svojo usmiljenostjo	A
/ . / stran 29 . / den jo je	dal	od ust.Zdaj se je globoko oddahnil	A
»Taka zverina! Še ne bo	dal	miru ubogi družinici, telesno	A
In še enkrat je segel in jih	dal	pol pesti Ančki. »Še tole, deklič	A
Poglavitna neumnost je bila, da sem	dal	Ančki srček tako očitno. Veži	A
Kadar je imel kaj denarja; je	dal	denarnico Ančki: »Zakleni v skrinjo	A
Ančka z gospodinjo v mesto, ji je	dal	hranilno knjižico, da vloži, kar	A
nekaj teličkov. Kaj malega mi boš	dal	za krmo, v dveh letih imaš dve	A
nadaljeval šepetaje: »Tisoč ji bom	dal,	tisoč, zavoljo tebe, ker si vreden	A
je začela jeziti, on ji pa ni	dal	ne besede ne obraza. Gor in dol	A
prosila: mu - mu! Hudournik ji je	dal	drobljenec kruha in jo počehal	A
kak grižljaj v žepu, mu ga je	dal.	Kratko in malo: Hudournik si je	A
pa je odmaknil klobaso in mu jo	dal	šele v koči. Ponavljala sta to	A
poklical martinčka: tin-tin in mu	dal	muho. Vse to je ljubosumno opazoval	A
za ženina in nevesto. Gmajni je	dal	ribniški piskerček, Sonji pisano	A
se ni zahvalil.« »Saj mu nisem	dal	vbogajme.Zaslužil je,« ga je zagovarja	A
je namuznil Hudournik, si hitro	dal	nekaj opraviti pred drvnico, kjer	A
oštela Fani, Hudournik pa mu je	dal	še košček pečenke - seveda skrivaj	A
edino kravo in telico oče rad	dal	v planino.Seveda je moral za dva	A
na polico po lonček. Oče ji je	dal	mehko zaplato irhovine.Nanjo je	A
oddrgnil mošnjiček in hlapcema	dal	srebrni goldinar. Prežlja pa je	A
obračal, prebrati pa ni mogel.	Dal	je pismo materi: »Poskusi ga ti	A
tapljal po mogočnem vratu, mu	dal	svoj kos kruha in se mu pognal	A
takoj umiril. Gospodar mu je	dal	perišče soli, jaz sem se pa hitro	A
ješprenja. Denarja jim ni nihče	dal.	V pretrdih pesteh je bil tedaj	A
prazen nič jezi in togoti.’ ‚Mati,	dal	bom zanj zdravila.Toda poglavitno	A
Že vem. Kuharjev Primož mi je	dal	sat medu.« »Ej, ti sladkosnedež	A
pograbljine znašati na kupčke.	Dal	mi je celo žveplenko, da sem trebež	A
pritrgal od malice, da sem ga	dal	konjičku, kozici ali kravici.	A
mene. Nič ga nisem imel rad, a	dal	sem mu grižljaj.Odkar sem imel	A
zveste živali preveč navadi. Ne	dal	bi Jazona rad od hiše.« Prijatelj	A
kaj.« Za tako povest sem možu	dal	polič vina in mu razodel zgodbo	A
imajo kmetje oči in jim je Bog	dal	zdravo pamet, so se kar trgali	A
bojevnik, da mu ni tekmeca. Zato bom	dal	napisati in s kraljevskim pečatom	A
kakor najzvestejši sin in da bo	dal	za kralja in deželo tudi kri in	A
mi prošnje ne bo odbil in mi	dal	Makalonco za ženo.Prej pa moram	A
»Če te zmagam pa jaz, mi boš	dal	samo to, kar ne tehta nič in ne	A
tako ga bom stisnil, da bo vodo	dal.	« Krišpin stiska in ožema kepo	A
sinček zelo bistre glave, ga je	dal	v šolo.»Za jezičnega dohtarja	A
tekel po stezici k puščavniku.	Dal	mu je več ko polovico cesarske	A
zmagovalec ne uide.« Cesar je	dal	povelja.Vojščaki so se poskrili	A
je skočil, da je kremen iskro	dal,	in oddirjal z gospodarjem.Toda	A
blago lice. Cesar Vid ga je	dal	slovesno pokopati v cesarski cerkvi	A
Samogoltnemu Pankracu, ki ni	dal	plesnive skorje ubožcu, se je	A
Kozar se je še branil, toda Ila ni	dal	k sebi.Obesila sta srnjaka na	A
Daj meni enega!« Kolednik mu je	dal	beli vinar in šel.Kaj kmalu sreča	A
je podaril drugi beli vinar in	dal	je še poslednjega tretjemu, ki	A
ves prislužek. Kaj bi jim še	dal?	Suho skorjo kruha iz bisage?	A
skorjo kruha iz bisage? ‒ Zares,	dal	bi jo.In še nekaj bi jim dal.	A
dal bi jo. In še nekaj bi jim	dal.	Pripovedoval bi jim vesele zgodbe	A
. / »Jaz sem tisti, ki mu je	dal	Gospod srce modro in razumno tako	A
Ko pa novo rojeni otročiček ni	dal	glasu od sebe, so se žene v naglici	A
dneh je novo rojeni fantek rahlo	dal	znamenje, da še živi.Botra je	A
svoje hišno znamenje. »Kdo ti je	dal	to lopato?« je dečka trdo vprašal	A
udrobila, je pirh zaigral in ga	dal	onemu, ki je imel trši pirh.Če	A
šestih letih. In potem jih Bog ni	dal	več, dasi sta si jih oba, oče	A
tiho je hvalil Boga, da mu je	dal	sina, ki bo gospodar, kakor ga	A
sámo velikonočno kosilo ne bil	dal	te malice, ko je sedel tik Marjanice	A
Pozno se je oženil ‒ oče mu ni	dal	‒ zato je imel mladega sina edinca	A
nejček mu je snel klobuk in si ga	dal	na kuštravo glavico. Mož jih je	A
pobič sivček!« Toda Jančar se ni	dal	ugnati.Trdovratno je pel pobiča	A
te sramote mi ne delaj: voz si	dal,	konja, sam greš z doma ‒ in sedaj	A
jaz, če bi smel kaj ukazovati,	dal	postavo, vojaka ne sme priti obiskat	A
veži je plačal, šel k hlapcu in	dal	zapreči. »No, če greste, pojdimo	A
pohajkoval krog hiše. Vsepovsod si je	dal	opravka z malenkostnimi rečmi	A
Župnik je zganil polo in jo	dal	Maticu. »Kako kaj delate v hribih	A
njenem naročju. »Na, tole je	dal	župan,« je France brez pozdrava	A
malo pred vojno njen oče in ga	dal	slovesno blagosloviti. Pod tem	A
začel ukvarjati s tobakom. Ko je	dal	prve dime, je zaklical: »Jera	A
»Vendar ni bilo prav, da si	dal	Jero proč, jaz ne bom mogla dolgo	A
je bil prvi pomislek. »Mi bo	dal	vsaj mir in se ne bo obešal tod	A
je posadil Jerneja na desno, mu	dal	smotko in velel pognati. Potoma	A
kaj! Streho imate, kruha vam bo	dal	Bog ‒ boste že.« »Navsezadnje	A
si moreš. Ko bi ti jaz eno noč	dal	tole, kar me grize tu notri in	A
naj hodi počasi. Matic se pa ni	dal	dosti preprositi, tako da ga je	A
petelinčke za častnike. Veš, da mi je	dal	petnajst kron zanje!In jajca in	A
dva tisoč več, kot bi jih bil	dal	Matiju.Zato, ker boš rešil čast	A
vojskovanja in navsezadnje sem mu	dal	polič rebule. 2. septembra.	A
Župan pa ni bil mož, ki bi se bil	dal	spraviti s tira.Tudi za las ni	A
Daj mi cigareto!« Ciril ji je	dal	poslednjo, ki jo je še imel.	A
nedeljo niti ni žugnil, da bi ji	dal	denar, je opomnila: »Za mleko	A
sužnjev, krepkih in postavnih, je že	dal	odgnati po cesti v Bizanc! Ali	A
Upravda se je zanimal zanj in ga	dal	privesti predse. »S plunko sem	A
opravil Svarun molitev; nato je	dal	znamenje in voji so se razkropili	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani