na (1.901-2.000)

je bil spet pri meni za	na	posodo.Da ga le sram ni	A
Razgrne papirje pred Urha	na	mizo. URH si natika	A
je prisedel in gledal	na	listine: Nisem mislil	A
strese, pa bo vse zropotalo	na	kup. Zakaj na to pokaže	A
zropotalo na kup. Zakaj	na	to pokaže listine mu	A
vsemu temu zopet kaže	na	posestne liste živi,	A
pijance. To ti rečem: pazi	na	Ferjanovo zemljo.Ko pride	A
mimo. Po dvakrat, trikrat	na	dan. URH In ona?	A
predpasnik. Je vesela, ruto	na	glavi ima nekoliko postrani	A
gre k mizi in se nasloni	na	listine: Tukaj imata	A
MARTIN Ferjan išče spet	na	posodo pri očetu in kar	A
posodo pri očetu in kar	na	slepo mu ne more nihče	A
si zravnava predpasnik	na	kolena. URH Razodeni	A
noga ne bo stopila nikoli	na	ta svet, in če mi ga zapišete	A
Martin molčita in zreta	na	vrata: Zavdal ji je,	A
Ali si vešča. Še to	na	mojo glavo! Sem in tja	A
mojo Katro. Ko sem šel	na	nabor, sem jo vprašal	A
Veš, Martin se okrene	na	stolu ‒ je ni, kot je	A
doživel rad. Če mi posodiš	na	besedo in pričo, pa lahko	A
žepa listnico in jo vrže	na	mizo ter mrmraje šteje	A
ima roke prekrižane	na	hrbtu, pred Martinom:	A
Zakaj pa si imel deske	na	očeh?Pijan si bil od mlade	A
njim jaz. Jaz ‒ se trka	na	prsi jaz ga bom davil	A
hlevu utegne biti, ali	na	skednju. URH Gani se	A
posteljo in se sesede	na	stol. Trinajsti prizor	A
Zavoljo govorjenja, ki je	na	škodo tebi in Martinu	A
v neredu stari čevlji.	Na	klopi nemarno razmetana	A
Dobi čevlje, vstane, sede	na	stol in se obuva. Drugi	A
MARTIN Že dobro, kar	na	klop deni.Se je obul	A
TONA Preveč barantaš, pa	na	vse drugo misliš, samo	A
vse drugo misliš, samo	na	dom ne. MARTIN Za zlomka	A
treba Ferjana spravljati	na	boben? MARTIN To očitaj	A
je silil. TONA Drug	na	drugega se izgovarjata	A
kakor psi in lajamo drug	na	drugega.Gre k predalniku	A
preslepil. TONA Ne zvračaj	na	očeta.Saj nisi bil otrok	A
ogrinjalko in jo vrže	na	posteljo: Hu ‒ hu ‒ hu	A
TONA Treba ti je hoditi	na	noč v mesto. MARTIN	A
vse v meni, naj bo še	na	zunaj mene vse razdejano	A
zavoljo tebe vseeno, vsaj	na	zarod misli. LENČKA	A
Ferjana? Naj ga ne žene	na	boben.Nič.	A
vinski priropota v sobo.	Na	glavi polhovko, v kratkem	A
FERJAN se prikaže	na	pragu: Če me ne vržejo	A
takoj prinesem. ‒ Gre	na	predalnik po steklenko	A
ne. LENČKA postavi	na	mizo steklenko in dva	A
SIRK Veš, Lenčka,	na	vse kraje si prav narejena	A
Molči, čenča. Ali je bila	na	levico poročena? SIRK	A
poročena? SIRK pije:	Na	levo ali na desno, jaz	A
SIRK pije: Na levo ali	na	desno, jaz nisem poročal	A
mu bom tudi pomagal.	Na	prisego bom gnal, oba	A
‒ Seže po kozarčku.	Na	dobro zdravje, Lenčka	A
travnik moj, če ne, jima bo	na	duši gorel.Lahko noč!	A
Natoči še sebi.	Na	zdravje, Ferjan!Trčita	A
FERJAN ji vrne pogled ‒	na	to naglo: Zate bi menjal	A
žališ, ko veš ‒ omahne	na	prsi. FERJAN jo hipoma	A
Tamle bom potrkal. Pokaže	na	okno in hitro odide.	A
vratom v kamro. Stopi	na	prag in kliče: Magdalena	A
kozarčke ter jih nese	na	predalnik.Nato k oknu	A
dolgem, oguljenem kožuhu,	na	glavi ima kučmo: Kam	A
kučmo: Kam pa se vlači	na	noč od doma? LENČKA	A
Prepiše, prepiše ‒ pa	na	kóga? Ta kajon bi jo kmalu	A
Navsezadnje bosta še oba	na	cesti. LENČKA Zakaj	A
ime. URH se nasloni	na	predalnik: Vse se podira	A
Ob tem nekdo potrka	na	vežna vrata.Lenčka vsa	A
LENČKA Vedno sem se jezila	na	ženske, ki so hodile preganjat	A
slivovko ter jo postavi	na	mizo. MARTIN sede	A
Ne grem. Se nasloni	na	mizo.Pavza.	A
Pavza. Trkanje	na	okno. LENČKA se vsa	A
Ne grem. Se nasloni	na	mizo.Pavza. Lenčka gleda	A
kvišku in zagrabi sekiro	na	peči.Če te koj prekoljem	A
vem ‒ se sesede k peči	na	klop. LENČKA Martin	A
sedeč pri peči, komolec	na	kolenih, glavo v dlaneh	A
imejta vidva. Pokaže	na	posteljo in roka se mu	A
MARTIN se hitro obrne	na	pragu: Od hiše?Postaja	A
blaznem ljubosumju podere	na	posteljo in jo zgrabi	A
Zadnja beseda ji že zamre	na	ustnicah. Deseti prizor	A
Krčevito zajoka in se zgrudi	na	stol k mizi. FERJAN	A
zdrsne ob njenih nogah	na	tla in ji objame kolena	A
njegova zunanja plat. A	na	znotraj se večinoma začne	A
je težko prebresti, in	na	svoji površini dramijo	A
): Skozi tenko zaveso	na	mojem oknu proseva luna	A
Oblita z mesečino ženska	na	sliki oživi. TEREZA	A
zabrisano, kakor od drugod):	Na	morje ...S teboj grem	A
morje ... S teboj grem	na	morje ...Res, mogoče bi	A
mogoče bi pa zdaj lahko šle	na	morje ...Skupaj, in same	A
Nikoli nisi šla z menoj	na	morje. TEREZA: Mama	A
drugačni časi, ni se kar šlo	na	morje, kakor gremo dandanes	A
saj veš, kako je bilo.	Na	morje sva hodila z otroki	A
sploh ne smeš razjeziti	na	njega, ker je tako dober	A
.. Ko sem jaz ležala	na	smrtni postelji, mi ni	A
da boš tudi ti prišla	na	vrsto, a mi je bilo vseeno	A
ti je edina pravičnost	na	svetu, in še ta neusmiljena	A
takih trenutkih pokličem	na	pomoč ... VAS MOJE, OD	A
Hreščanje ledu in tresk!, telo	na	smučkah je lopnilo po	A
.. Je pa trd, ta led	na	kolovozu, kaj?Jaz na smučeh	A
na kolovozu, kaj? Jaz	na	smučeh že ne grem več	A
zamirajoče hreščanje smuči	na	ledu.V daljavi kraguljčki	A
suho krilo gor, čaj je že	na	mizi!... Gabrijela!	A
pikolovsko ošiljeni svinčniki	na	klopi. GABRIJELA: Tebi	A
Italiji, a kmalu se je	na	hitro omožila z nekim	A
enkrat sta celo prišla sèm	na	kratke počitnice, in prav	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani