mogoče (1.501-1.600)

pretiravanja, če ti je	mogoče!	« Deček se je zares	A
dosedanje doživljaje kolikor	mogoče	neosebno, vendar je kljub	A
potrebovali vodnika. Že	mogoče,	je dejal, ampak za gotovo	A
ki jih zlepa ni bilo	mogoče	odgnati, je občutno ovirala	A
in denarja to ni bilo	mogoče,	a zdaj je vsaj vode več	A
me večkrat pohvalijo,	mogoče	zato, ker sem tujec in	A
bralcih, ali ne čitajo	mogoče	pravkar članka o njem	A
obhajati je ni bilo več	mogoče,	a še je živela, še je	A
dogodkov. A skoraj ni	mogoče,	da bi si ponemčenci kaj	A
po mizi: »Kako je to	mogoče?	Še nedavno mi je tožila	A
očetu tatu ...« »Ali je	mogoče?	« »Neštetokrat	A
Pa še nekoliko počakam,	mogoče	streljanje res popusti	A
nepretrgani izmeni, da ni bilo	mogoče	razlikovati posameznih	A
Belem dvoru. Kako je to	mogoče?	Kdo je tam gospodar?	A
»Ali res? Saj ni	mogoče!	Ali res?	A
Egiptskem Sudanu, obetala vse	mogoče	ugodnosti in slikala uspehe	A
ter jih razlagal kolikor	mogoče	razumno in naravno ...Toda	A
kakó drugače se sploh ni	mogoče	završiti ...“ Svojo razjarjen	A
dalje, da bi stal kolikor	mogoče	hitro ”pred pragom“.Zakaj	A
usodepolne hiše. Pa ni	mogoče.	Zato si poiščem zaprt voz	A
strani. Hodil sem kolikor	mogoče	oprezno, ker me že dolgo	A
morava z materjo na vse	mogoče	načine obdelavati, pa	A
svojo zunanjost kolikor	mogoče,	da ni bilo najti na nji	A
najljubše, kadar vidim kolikor	mogoče	veliko veselih obrazov	A
hripavi glas, - ej, ali je	mogoče,	da bi bila to gospá Plivarjeva	A
temna kakor prej, ni bilo	mogoče	razločiti črnejše sence	A
zamerite, mati, saj ni	mogoče.	Dve uri hodá je do vasi	A
sem že hodil tod in ni	mogoče,	da bi izgrešil.Kar čez	A
razumeti, kako je bilo	mogoče,	da nisem občutil prav	A
z največjo lahkoto vse	mogoče	estetične teorije. Prepričani	A
srama s povešenim, na vse	mogoče	strani zavihanim nosom	A
prašek zoper mrčesa ...	Mogoče	je tudi, da bi si človek	A
spoznanju je zaupanje: še je	mogoče,	ni še prekasno!...	A
Tako lep je bil, da ga ni	mogoče	popisati.In kakor sem	A
Pokažem vam, da je človeku	mogoče,	doseči cilj svoje mladosti	A
nštirideset goldinarjev! To ni	mogoče!	Računim še enkrat, počasi	A
potruditi, da govorim kolikor	mogoče	na kratko ...Dolga je torej	A
katerih sedi nekaj kolikor	mogoče	gorko zavitih in zadelanih	A
zdrav, - oh, kako bi bilo	mogoče	kaj takega.“ ”Ne bodi	A
stole in dene vse kolikor	mogoče	v red.Potem se napravi	A
je, da o mrliču kolikor	mogoče	dobro govorijo. Kropit	A
darove, da se temu kolikor	mogoče	opomore; on je prvi sprožil	A
mu je zdelo naravno in	mogoče;	trdno, kakor nikoli prej	A
zbledlo ... Ali se ti zdi	mogoče,	da sem zložil nji na čast	A
pohujšal. To bi bilo	mogoče	pred nekaterimi desetletji	A
sovraštvo do nemorale. Ne, ni	mogoče,	da bi bilo na svetu srce	A
je grešiti. In če ni	mogoče	grešiti z dejanjem, ostane	A
Jaz pa sem si mislil:	mogoče	je res, da izmed nas vseh	A
narod in ne nase. Ne samo	mogoče,	temveč gotovo pa je, da	A
... niso bile sanje, ni	mogoče!	Vlažen in hladen večer	A
sem razumela, kako da je	mogoče,	da piše tudi literarne	A
prosim, pridite, če le kako	mogoče,	danes po šoli ... Klanjam	A
kapljica trpljenja, ki jo je	mogoče	iztisniti iz človeških	A
jih je le s krvavo silo	mogoče	izruvati. Otroku se	A
kaj čednost? Ali ni	mogoče,	da se prelivata neopaženo	A
pet jih je. A kako je to	mogoče?	Kaj mi ni dala Ivana ravnokar	A
sem vam jih dala.“ ”Ni	mogoče,	gospodična Ivana.Denarja	A
Ognjiščka! Kako je to sploh	mogoče?	Gospod postajni načelnik	A
tako ozek, da bi ne bilo	mogoče	razprostreti rok in da	A
naravnost. Kako bi bilo	mogoče,	da bi ne vedel, kako bi	A
boljše. Prej je bilo morda	mogoče,	ali zdaj nikoli več.	A
razpokanimi ustnicami, ki jih ni	mogoče	poljubiti; tudi ne s temi	A
sestra Cecilija: »Še je	mogoče,	da se obrne na boljše	A
tako težka, ni le bilo	mogoče	vzdigniti... Tedaj jo je	A
milobna luč in ki ga ni	mogoče	z besedo popisati.Zdaj	A
bi jih razložil kolikor	mogoče	jasno in prepričevalno	A
obrazih, na katerih ni bilo	mogoče	zapaziti nikakega določnega	A
mastnih piščancev... Ni	mogoče,	da bi bilo to vse, - da	A
več po nji. Kakó bi bilo	mogoče,	da bi se bila porodila	A
”Oj Pera!“ ”Ni	mogoče,	Lejla!... Morda si želi	A
prišel do njene družbe. Ni	mogoče,	da bi se kratkočasil,	A
vznemirjenost. Ali ni	mogoče,	da se je vršilo sinoči	A
priliki v visokih, če	mogoče	precej nenavadnih in zavitih	A
kakorkoli vznemiril in če	mogoče	naravnost razžalil.Predvsem	A
joka nad svojo mladostjo,	mogoče	je celo, da se smehlja	A
tvojem srcu. Kako je	mogoče,	poljubljati na ustnice	A
ustnice in lagati, kako je	mogoče,	objemati okoli pasu in	A
zahtevaš? Le reci ... in če bo	mogoče	... po mojih skromnih močeh	A
jo izobrazi in kolikor	mogoče	usposobi za ”boljšo družbo	A
nobeni slovenski stvari ni	mogoče	pisati, da bi se ne zadel	A
tako vsakdanja, kakor le	mogoče	in človek tako navaden	A
reči! Od začetka ni bilo	mogoče,	da bi bil stavil Prešernu	A
povedal, zakaj ni bilo	mogoče.	Ali bi bilo živi duši	A
toliko bolj so kratkočasne;	mogoče	je celo, da so tudi bolj	A
drugačnega življenja sploh ni	mogoče	pričakovati od človeka	A
je izpregovoril: ”Ni	mogoče	ubežati, ni mogoče!“	A
Ni mogoče ubežati, ni	mogoče!	“ Nato je pripovedoval	A
kaj nisem vedel? Ni	mogoče	ubežati.Prišla je noč	A
ni več upanja. In da ni	mogoče	pobegniti.Kaj je vsa groza	A
primeri z mislijo, da ni	mogoče	pobegniti?Še zmerom je	A
besede iz tvojih ust!	Mogoče,	zelo mogoče!Verjamem ti	A
tvojih ust! Mogoče, zelo	mogoče!	Verjamem ti, da ne boš	A
ogromna neumnost; vse	mogoče	nesramnosti si misliš	A
zaničevati Štefana Poljanca ni	mogoče;	preveč je ponižen in pregloboko	A
sem hotel, če bi bilo	mogoče,	da bi s tabo -- da bi	A
pestjo po čelu. ”Kaj ni	mogoče	ubežati?“ V svitu svetilke	A
od začetka in kolikor	mogoče	razločno, da nisem več	A
in osramočen. ”Saj ni	mogoče	ubežati,“ je premišljeval	A
premišljeval, ”saj ni	mogoče	ubežati škodljivi preteklosti	A
zarjavela, da ga ni bilo	mogoče	več odpreti; na oltarju	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani