leta (201-300)

ampak iz črnega usnja.	Leta	in leta maslo poji usnje	A
črnega usnja. Leta in	leta	maslo poji usnje, in če	A
naj jih vzame, na stara	leta	se ne bom italijanske	A
vrsto let. In vsa ta	leta	je imela s Fani skupno	A
brzel kakor ure, dnevi in	leta,	nosil ljudi, kakor jih	A
bolj daleč, a so, so vsa	leta	- ti pa se ne domisliš	A
In vse nazaj, za vsa	leta	in dni, ki jih on ni doživel	A
kakor iz navade, vsa dolga	leta	sprejemna postaja za njegovo	A
Rezi in ob Srečku. Vsa	leta	gluh za Milka s stricem	A
umival v teh skledah? Vsa	leta	so tam in v vrču so mamine	A
in na Mimico. In vsa	leta	sta skledi iz majolike	A
in pričakuje kakor vsa	leta	krotka in tiha, da bi	A
videl sliko na zidu. Vsa	leta	je bila tam in hodil je	A
pečat so ji dala kaotična	leta	po prvi svetovni vojski	A
To se je dogajalo 1943.	leta.	Naslednje leto, ko sem	A
drgne s trdo krtačo, vsa	leta	z isto.Menda jo ima od	A
Takó se mu do danes dolga	leta	ne posvetí in ga dolgo	A
iz srda, da je bil vsa	leta	glede bratranca okoren	A
strahu, ki je bil vsa	leta	v njem.Ni bil dvom zaradi	A
Ciril, a vse dni, vsa	leta	gre po tržaških ulicah	A
zasanjan otrok! Kam so šla	leta?	Kakó so minili letni časi	A
svoj kot, zdaj na stara	leta.	Zaslužila si ga je.	A
ob zaključku starega	leta,	takó mehak in krotek,	A
nimajo božiča, niti konca	leta	niti njegovega začetka	A
nas tukaj, ki cela dolga	leta	ne vemo, kaj je megla	A
bilo, kakor da je zadnja	leta	nekdo pognojil pod zidovi	A
tako obupne praznine? Tri	leta	je, kar se je končala	A
svincem v hrbtu. Tako 1930.	leta.	Tako 1941., ko je bil tukaj	A
zaščito države je 1941.	leta	obsodilo na smrt osem	A
vodili v smrt: 1930.	leta	so v Bazovici na tržaškem	A
ji je on omenil otroška	leta,	čeprav je ženi prav tako	A
krivično, da se je ta	leta	ves čas tako slepo premikal	A
včeraj, dne 15. marca tega	leta	zgodilo kaj posebnega	A
src zaplenjenih ter bi	leta	in leta ležala po zaprašenih	A
zaplenjenih ter bi leta in	leta	ležala po zaprašenih arhivih	A
Od svojega petnajstega	leta	dalje je polna tvorov	A
Čakajo me stari junaki! Že	leta	in leta me čakajo!In čaka	A
stari junaki! Že leta in	leta	me čakajo!In čaka me Temnikar	A
čez prag, je še dolga	leta,	kadar je stopil v hišo	A
je kljub temu že štiri	leta	držal v hlevu.«	A
Kdaj je to bilo? Katerega	leta?	« je po premolku vprašal	A
vprašal Peter Majcen. »A	leta?	...Triinštiridesetega.	A
veselo. Do petintridesetega	leta	je Žef tako rekoč trpel	A
svojega petintridesetega	leta	pohlevno in delavno, vdan	A
bila vsa razbita; štiri	leta	so udrihala po njej kopita	A
ognjenega. Ta je za tvoja	leta.	Saj imaš že dovolj mrzlo	A
hlače in snedel. Že štiri	leta	ni zaužil domačega sadu	A
na vasi. Na Tolminskem	leta	1932.Prvo jesensko	A
delaven. Piše že dolga	leta.	Njegove črtice in novele	A
nanje: živi kakor ptič,	leta	kakor metulj, brenči kakor	A
ter se vrnila na stara	leta	v Trst, mlahava, histerična	A
tega navajeni že dolga	leta	in zato ne pade nobenemu	A
Saj ji je mati že dolga	leta	sem ob vsaki priliki govorila	A
hiši. Zdaj, na stara	leta,	se je popolnoma pomiril	A
še celo zdaj na stara	leta	mlaskne z jezikom ob tem	A
navade. Delal je dolga	leta,	se prerinil celo do preddelavca	A
odlikovanje; na stara	leta	pa bo imel dobro pokojnino	A
zapuščenosti ni maral: na stara	leta	bi rad imel mir.Zato se	A
misel mu zdaj na stara	leta,	„ko se je sprijaznil z	A
in se zamisli. Zadnja	leta	se posebno rad odpravlja	A
do svojega tridesetega	leta.	Ko pa so tudi zadnji zakrknjenc	A
gostilne. Tako so tekla	leta,	kar lepa in srečna leta	A
leta, kar lepa in srečna	leta.	Kovač je veselo in hrabro	A
svojega štiridesetega	leta	je premerila vso Primorsko	A
tam je visel še štiri	leta.	Nihče ga ni nikdar omenil	A
nemara visel še štiri	leta,	zakaj bil je trdno narejen	A
prinaša dneve, prinaša	leta,	stoletja, tisočletja.	A
tako je sedel še dolga	leta,	morda sto let ali še več	A
je bil seveda še dolga	leta	v gozdu. Najmanj še petdeset	A
pravijo pri nas.« Spomladi	leta	1919 se je pojavil v naši	A
nihče imenoval drugače.	Leta	so tekla, Okouinokou je	A
zasekala v tnalo. Do	leta	1928 je Okouinokou pobral	A
ker nisem bil že štiri	leta	doma, pa tudi prerok in	A
bodičjem. Toda ta zadnja	leta	je izprememba prav majhna	A
Pomisli, saj že cela štiri	leta	nisem nič slišal.Nekaj	A
imel tudi otroka že prva	leta	vojne.Ko se je po vojni	A
zlatega srca. Teta je dolga	leta	služila v Gorici pri nekakšni	A
sam govoril zadnja tri	leta.	Bilo mu jih je petinsedemdeset	A
je do dvaindvajsetega	leta	hodila na dnino.Potem	A
neskončna doraščajoča	leta,	ko ni bil ne otrok ne	A
razgrnila njegova otroška	leta.	»Ne in ne!	A
Hrepenenje mi je vsa blodna	leta	kazalo pot. Našel sem	A
zelo navezan nanj, zadnja	leta	pa sploh.Niti v najhujših	A
tako bliskovito kopnela	leta,	da me je v prsih stisnila	A
O ti nesrečni pob! Tri	leta	je bil v nižji trgovski	A
so se drugi učili tri	leta.	- Saj zato ima	A
bilo na veliki četrtek	leta	1906, pa ti je povedala	A
preveč pametna za svoja	leta,	toda kdor je res pameten	A
- Saj si mlad. Vsa	leta	so še pred tabo.	A
po tujem svetu. Dolga	leta	sem kolovratil po bučnih	A
se prepiramo z njim! Že	leta	trinajstega je prepisal	A
ustrelili sedemnajstega	leta.	Prav tisti dan, ko si je	A
pa, odkar je shodila,	leta	za mano s soljo.A jaz	A
Leobnu, kjer je delal dolga	leta,	padel na glavo tako čudovito	A
ni sram, ker na stara	leta	najček kažete?« se zasmeje	A
pripetilo zdaj na stara	leta.	Kaj hočemo, nesreča nikoli	A
bil težak, zdaj na stara	leta	pa se vrača kakor capin	A
streznil, saj prihaja že v	leta.	Tedaj pa je vlak zažvižgal	A
je za goro, ki ti stoji	leta	in leta pred nosom, in	A
goro, ki ti stoji leta in	leta	pred nosom, in ko si ogledaš	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani