ko (501-600)

požirek, se niso nalivali,	ko	še ni bilo sile. Nespametni	A
pogovarjajo, kaj bojo,	ko	pridejo do vode ...Najprej	A
In kako se doma spi,	ko	prideš z gore!Nikdar tako	A
navsezgodaj, čisto nov si, močan	ko	sam peklenšček, pogledaš	A
Kreslin, NEKEGA JUTRA,	KO	SE ZDANI, Joužek ŠEPETALEC	A
sreča ... izginjuje danes,	ko	vidimotragedijo ... kaj	A
Vam ni nič težko,	ko	morte tkole izpolnjevat	A
A tako so vam rekli,	ko	ste šli na pot? In	A
repetira da bo pucao! -	Ko?	Ko?	A
- Ko?	Ko?	- Vaš stari vodnik	A
menjavanja letnih časov v delu,	ko	je vse že od nekdaj določeno	A
nekdaj določeno in urejeno,	ko	se ne more zgoditi nič	A
pod vampom nenehno trza,	ko	se branita obadov.Brez	A
skuhalo doma, a šele tedaj,	ko	je že pritisnil mraz in	A
... To je huj	ko	Hitler! Nejsm še	A
tla vrgli, tko je zaorau	ko	za vodovodkanal!	A
Kreslin, NEKEGA JUTRA,	KO	SE ZDANI, Prišli so muzikanti	A
Pogreb mame ... Dan,	ko	se mahoma vse spremeni	A
skodelico z žegnano vodo,	ko	sežejo po vejici za kropljenje	A
nestrpnostjo čakajo na trenutek,	ko	se bo krsta zaprla ..	A
gozdovi. Gozdovi spomladi,	ko	oživijo veje in v njih	A
v njih zapojejo ptice,	ko	zasijejo kronice belih	A
belih gozdnih cvetlic in	ko	se razgrne mah na hostni	A
mah na hostni postelji,	ko	sonce razvije pahljačo	A
je aroma prve mladosti,	ko	je vsa nepozabna slast	A
tekali ob vozu in prej	ko	slej toliko nafehtali	A
trije omahnili v praprot,	ko	se je polna luna skrila	A
ništa više. Ne znate,	ko	puca? - Pucaju ovi	A
Pucaju ovi teritorialci,	ko	če drugi. A znate	A
noben arest. Ni, ne, sam	ko	nobeden od nas ne ve,	A
cape, obutu trda, teška,	ko	de je z lesa, ne z ledra	A
bote več poznal, bom delu	ko	norc in zvečir se bom	A
kar ne nehamo veseliti,	ko	nam rodi. Naša majhnost	A
olajšanjem, ki nas preplavi,	ko	znova stojimo na rodnih	A
potopila v temno zlató.	Ko	se je prelila v plamenečo	A
umakne mlademu dnevu,	ko	smo vsi na njivi, od jutra	A
Škripanje postelje,	ko	se težko telo prevali	A
glavo! (Vzdihne.) Ah,	ko	sem že budna, pa lahko	A
Spet šumi postelje,	ko	ona znova leže, kratka	A
provizacija jazza na saksofonu.	Ko	zamre, se razleže glasen	A
glasom): Kakšen koncert,	ko	še niti ni dan!... Kakor	A
Saj! Že	ko	vstanem, bi si morala	A
ni nujno, da se mečem	ko	slon. ONA (zmedeno	A
dvigne desno roko ...	Ko	bi mi vsaj enkrat v življenju	A
prej smešno ... Zdaj,	ko	vse že kar drvi nekam	A
svojem ovsu, ojoj ... ON (	ko	strela z jasnega): Je	A
Je pa klical Jakob. (	Ko	ni nič odziva, doda:	A
dopoldneva, in se že plazim ...	ko	bi morala tekati po stanovanju	A
sem lahka kot perešček,	ko	me vzdigne! ONA: Nehaj	A
morem ukvarjat s tem,	ko	imam polno glavo drugih	A
Ravno tako tvoja sta	ko	Špelca, pa še takšna krasna	A
Vsekakor mi sporôči,	ko	boš vedel ...Rad bi videl	A
jazzovske téme boleče izzveni,	ko	se oglasi ona s svojim	A
sprehodu mi je spodrsnilo,	ko	sem tekla dol ...(Znova	A
stran 44 . / ONA: Seveda,	ko	pa je nemogoče razvajena	A
Miren odhod. Brž	ko	se zaprejo tudi vrata	A
bom kar na zofo vrgla.	Ko	bi le imela kaj mehkejšega	A
pomislila, da bi pozneje,	ko	se boš naveličal vsega	A
bom našla šele tedaj,	ko	se bodo moje roke iztegnile	A
iztegnile že za vsemi drugimi,	ko	jih bom že vse poskušala	A
presilnim čustvovanjem,	ko	bi se sploh mogli prebiti	A
oprijemljivega, preden so	ko	blisk zadele mojo občutljivost	A
tihih do najbolj tihotnih!	Ko	se do vrha napolnijo s	A
ljudje, to so zverine!	Ko	bi vsaj po naše krúlili	A
oči mu porečem, takoj	ko	stopi predme, mu porečem	A
zdaj ga imam že rajši,	ko	si mu ti na hrbet pljunil	A
skrunite tega večera,	ko	se duša pogovarja z dušo	A
tolažnice! MIRANDA: Ne žáli,	ko	si me bil sam vesel!-	A
MIRANDA: Gospod, ne žali!	Ko	Vehovec gre, sedí Bekš	A
Čemu si se nasmehnil,	ko	sem rekel, če je še kaj	A
molčí. Videl jih je,	ko	so umirali, videl jih	A
umirali, videl jih je,	ko	so ljubili, in tudi pijanih	A
FRANCA: Kako da ti porečem,	ko	si hud name?In saj vse	A
žalosti, da se prelije,	ko	sama ne vem. VEHOVEC	A
MINKA: Da ne trepečete,	ko	bodo nocoj ... takorekoč	A
pameti, da se smejete,	ko	se tla majó pod nami?	A
bilo ... da bi sodili ...	ko	je narod sodil ... ŽUPAN	A
zid. Koliko let je pač,	ko	smo v svoji nespameti	A
nekdaj že, od tistega dné,	ko	ste prišli v lepo našo	A
ter lazili krog hiše,	ko	vemo vsi, kje da so vrata	A
te izkuša! KALANDER:	Ko	me je prešinila taka misel	A
ubijem še danes ta dan,	ko	da bi jih Antikristu zapisala	A
Ali se je zasmejala,	ko	je to rekla? LOJZKA	A
tako modrostjo. ŽUPNIK:	Ko	ste slišali besedo hlapec	A
so pocépali na kolena,	ko	so se tla zamajala; moški	A
svetega božiča, mislim ...	ko	mi bodo zvonili na to	A
daj ji slovó. Zvečer,	ko	bova zdrava in samá, se	A
in smehljaje KOMAR	ko	gre Jerman mimo: Torej	A
pijan? DELAVEC: Pijan si	ko	tele, poberi se od te	A
smej se, ampak pride ura,	ko	se ne boš smejal, in boš	A
NACE: Ljubi kristjani ...	ko	bomo stali v dolini Jozafat	A
v teh žalostnih časih,	ko	draginja tare in davki	A
beseda pa je votla prej	ko	slej, zakaj njih srce	A
težavna. Bal sem se je,	ko	je bila še daleč, zdaj	A
človek pripravljen, a	ko	pride ura, pride prezgodaj	A
popotniku prijazna beseda več	ko	cekin, pa sem prišel.	A
tista trudna dremávica,	ko	človek komaj oči zatisne	A
zdaj niste usmiljeni,	ko	mi je težko od tujega	A
so tenke in koščene	Ko	se vzdigne zastor, potrka	A
hiše. - Ali si jo videl,	ko	je odhajala? NOVLJAN	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani