jo (301-400)

potuhnila. Zdaj gre za to, da	jo	dobiva ven.Skrita ideja	A
»hočete«, odrezal vam	jo	bom, kolega, kakor tukaj	A
megalomanijo ven in ga, in	jo	. . . ubijeva . . . tako	A
SIMON: Kje . . . bi mi	jo	pa odrezali? DOKTOR	A
jok, trešči ob mizo in	jo	prevrne skupaj s krožniki	A
Simon dvigne žlico in	jo	še enkrat glasno odloži	A
mizo na obeh straneh in	jo	začne tresti.Emerik začne	A
nad mizo, vse močneje	jo	trese, da pade krožnik	A
jesenskega cvetja. Volodja	jo	skoraj ganjeno gleda,	A
Eno rožo vzame in mu	jo	položi na kolena.Nekje	A
(Za hip molči, potem	jo	skuša še enkrat prepričati	A
Simon šepa za njo, prijema	jo	za komolec in jo suva	A
prijema jo za komolec in	jo	suva po prostoru).Toda	A
steklenico vodke in mu	jo	ponudi.Savel z gnusom	A
my fountain. SIMON (	jo	prime čez boke in jo zaustavi	A
(jo prime čez boke in	jo	zaustavi sredi plesa)	A
steklenico vodke. Postavi	jo	na klavir. VOLODJA	A
mu iz rok steklenico in	jo	spet spravi za suknjič	A
ko Emerik seže po njej,	jo	odmakne.)Kaj so govorili	A
lutko. Ta tišina, ki	jo	prekinjajo osamljeni zvoki	A
pritiska nanjo, kakor da bi	jo	hotela odmakniti.Steče	A
sem pri tebi. SIMON: (	jo	pogleda): Vaše noge,	A
moj ljubi. (Volodja	jo	potegne proč.) VOLODJA	A
obrazu, po vratu, močno	jo	sune od sebe): Psica	A
oblasti. Sami ste mi	jo	potisnili v roke.Zato	A
VOLODJA (razmišlja, potem	jo	potuhta): Ta se je naučil	A
stopa ob njem. Volodja	jo	odsune in pleše naprej	A
prižgal. FRANC: Prižgal	jo	bo, brez skrbi.Saj na	A
z roko rezino salame,	jo	nese čez prostor in jo	A
jo nese čez prostor in	jo	vljudno ponudi Jožefu	A
košček salame. Da mu	jo	v usta, kot hostijo.	A
JOŽEF: Oplaknil sem	jo	s čajem. FRANC: Solato	A
219 . / FRANC: Enkrat	jo	bom zalotil pri tem početju	A
JOŽEF: Že vem, ti bi	jo	... legitimiral. FRANC	A
FRANC: Ne samo, da bi	jo,	ampak sem jo tudi že.	A
samo, da bi jo, ampak sem	jo	tudi že.Najprej pa sem	A
nosim? FRANC: No, pa	jo	pokaži. JOŽEF: A mislite	A
odjavil? JOŽEF: Ker sem	jo	potem našel v drugem suknjiču	A
Naglo stopi k zavesi in	Jo	nalahno odgrne. JOŽEF	A
svojimi požrešnimi očmi	jo	je kar pogoltnil, postavil	A
na mizo. Postavil sem	jo	na eno stran.Iz drugega	A
predvsem pa publikacija, ki	jo	je natisnil Institut fur	A
potegne svetilko in mu	jo	uperi v obraz. FRANC	A
lahko vsako besedo, ki	jo	izrečem, tudi podpišem	A
jasno? Franc in Jožef	jo	začudeno gledata.	A
FRANC: Sem ti rekel, da bi	jo	moral zvezat. JOŽEF	A
vesolje. In vprašanja: kdo	jo	nosi, to nogo, se pravi	A
Jožefu okrog vratu. Jožef	jo	presenečeno in zgroženo	A
Ali ima pravico? Ima	jo.	Torej noče?	A
Razveže vrv z vratu in	jo	vrže na tla. FRANC	A
Prosim, oplaknil sem	jo	s čajem. FRANC: To	A
kos krušne sredice, nese	jo	v usta in naglo žveči	A
krušno sredico, devlje	jo	v usta in premika čeljusti	A
najde izkaznice. Prime	jo	za roko in jo skuša zriniti	A
Prime jo za roko in	jo	skuša zriniti ven, Felicita	A
se, tovariš. Franc	jo	prerine do vrat, Felicita	A
trgata krušno sredico,	jo	nosita v usta in naglo	A
samo podpišite, in jaz	jo	vzamem s seboj. LEŠNIK	A
(Lešniku:) Kajne,	Jo	pogrešate. STOPAR Ni	A
Vam, gospod Lešnik,	jo	jaz prisojam! LEŠNIK	A
Lešnik, pri veselici, ki	jo	nameravamo prirediti v	A
(Izvleče prošnjo in	jo	pokaže Stoparju.)Ali	A
raztrgam svojo prošnjo. (	Jo	raztrga.) EMILIJA Takih	A
beseda; samo glejte, da	jo	boste držali! KOTNIK	A
sladko. ‒ Ah, kakor da bi	jo	bila priklicala; je že	A
službo. LEŠNIK Dobil	jo	bo; bodite brez skrbi	A
užaljena. Vaša velikodušnost	jo	je zelo prevzela, kakor	A
ona Kotniku besedo in	jo	da meni, ali se bom mogel	A
bom v strahu čakal, kdaj	jo	prelomi še meni?Jaz bi	A
uganko. LEŠNIK Ki	jo	skušate rešiti.Nikarte	A
rešiti. Laskam si, da sem	jo	uganila.Karlina, srček	A
KARLINA Oh, mama, saj	jo	poznam. STOPAR Meni	A
gospodu doktorju in zdaj	jo	hočeš snesti.Jaz sam sem	A
meša. A kakor za kazen	jo	je zmešala gospodična	A
posojilnici? EMILIJA Če	jo	je dobil, je to Lešnikova	A
moji hčerki, v resnici	jo	je izpodrivala. Pač res	A
nič opraviti. Pokličite	jo,	prosim, gospod Čuren!	A
preže na mojo smrt, mi	jo	žele, morda mi že strežejo	A
prosite miloščine, ki	jo	jemljete potrebnejšim	A
bi vzeli! DOBRIN Ali	jo	poznate?Čedno dekle.	A
svojo fotografijo. (	Jo	vzame iz miznice.)Morebiti	A
Dobrina za krivico, ki	jo	meni očitate. Devetnajsti	A
Dobrinu? HELENA Obljubil	jo	je moj stari oče, ne jaz	A
opravičuje . / . / stran 37 . /	jo,	možu privoščijo.Vam prisojam	A
neznosna misel, da bi	jo	videl v njegovih rokah	A
tako žalostna, in zdaj	jo	smeh sili. ČOP Oh, teta	A
kakor bi mislil človek, ki	jo	povrhu pogleda.Hvala za	A
in vabljiva; premisliti	jo	je pa vendar treba.Koliko	A
z debelo listnico, ki	jo	skriva zdaj tu, zdaj tam	A
so mi tudi rekle, da so	jo	že nekajkrat videle, s	A
stran 80 . / In jaz sem	jo	poslal k Čopovi gospe	A
najčistejše namene: hočem	jo	v zakon vzeti. KOREN	A
Ti je sploh nimaš; kako	jo	boš pa dala!Vpraša se	A
steklenico zelenko. Nazadnje	jo	dvigne proti nebu in pogleda	A
FERJAN odmakne roke in	jo	hitro preko rame na lice	A
Ah, Ferjan! FERJAN	jo	poboža po laseh.Molči	A
toliko manjka, kolikor	jo	je pametnemu treba. LENČKA	A
iti. Vstane. URH	jo	prime za roko.Ukazujoče	A
ga je imel z njo, naj	jo	jemlje!Ves svet bi mu	A
Tono. LENČKA Seveda	jo,	da nikogar nima na svetu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani