ima (401-500)

tudi vezniki. Kamen	ima	svojo težo, ta je greh	A
je učinkovito; tišina	ima	svoje zvočne odtenke.	A
dahnjen v jelena ‒ čas	ima	korenine v ledu. Prakticiram	A
Lastovica že gnezdi. Še	ima	moč in srečo nadaljevanja	A
Vsak svoje zakrament	ima	kreposti: ta množi milost	A
oblasti; ti veš, da skoraj	ima	vse razpasti; kedáj, ne	A
dan si manjša ‒ kdo te	ima	v časti? Več ne pomore	A
poroki sedmi dan; ‒ Mnogo	ima	svet zdravila Za nesrečni	A
polno njeno sercé. Bel	ima	obraz, pa černe oči, Mehkó	A
poljana, zame skrit svoj čar	ima,	mak me k sebi tu ne vabi	A
odljuden kralj Matjaž, ki	ima	za kralja presuhljat obraz	A
je kot pajek. Baretko	ima;	prav fino se mi zdi, da	A
kot muh. A gospodarstvo	ima	še vedno pruh in ni potrebno	A
Večja izmed njiju kapo	ima	na glavi in manjši vse	A
kakor sova. Dere se, ker	ima	težave s sluhom. »Slišim	A
\/ Zapisal sem, da	ima	pesništvo odlikovani položaj	A
pesništvo. Literatura	ima	za ugotavljanje kvalitete	A
veter, druga cvetlica, kar	ima	pač njen otrok najrajši	A
grad. Pač sto dragotin	ima	na graščini, in vendar	A
za dva srce mi zadosti	ima.	« Bridko se zvonovi glase	A
roža sveta. V očesu	ima	skrito stezo, črto prvih	A
črni odkrivajo kosti.	Ima	obleko zlato, na glavi	A
palač. Na podplatih	ima	pečat, s palico preganja	A
megli sedi mag. V rokah	ima	vrč luči, jaz grem med	A
grem med klase. V očeh	ima	ognje, v srcu nemir ‒	A
ožarjena, v svet in čas, ki	ima	steklene oči in ljudi	A
nastala v prostem času, ko	ima	človek na voljo nekaj	A
življenja, tudi tisti, ko	ima	človek »prosti čas«, a	A
potrebuje zlata, kdor	ima	dušo ne potrebuje gnoja	A
Ploskajo. Lepa bedra	ima.	Valovite prsi.	A
je kakor martinček, ki	ima	rad sonce. In vendar.	A
dekle je še mlado. Pa res	ima	to navado. Vse tone v	A
Človek je vedno jezen, če	ima	tako malenkostne skrbi	A
črnooki deklici, ki me	ima	rada.Vila se je poročila	A
Kons: MAS Naša mačka	ima	zelene oči kot malahita	A
Heja! Moja ljubica	ima	zelen pas kakor kuščarica	A
je biti človek. Človek	ima	samo dve roki, pomagati	A
grob je teman, in kdor	ima	svoj obraz, mu ga raztrgam	A
lepša kakor ti. K′teri	ima	visoke hiše, tist′ pa	A
tebe ne poišče, k′teri	ima	zadost′ blaga, tist′ pa	A
vodo. Včasih me rada	ima,	včasih pa godrnja, včasih	A
zavber dekle. Štumfke	ima	prav plavé, zlate oringeljce	A
drobno, fantov zadost′	ima,	pa se golj′fa. Prav′jo	A
. / stran 88 . / Ona	ima	tavžente, jaz pa imam	A
tuljé, tuljom ... Ena	ima	rintičo, druga koravde	A
druga koravde, tretja	ima	jankico, drobno na favde	A
stara al′ pa mlada, vsaka	ima	fanta rada. Živio, oj	A
ki obleko vso domačo	ima,	dr dr ... Le predi prav	A
zvita zver, pod skal′co	ima	svoj kvartir. Pa z repkom	A
dekle je še mlada, ja, ja,	ima	komaj šestnajst let.	A
Premajhne ne maram, četud′	ima	grad, če bi jo poljubljal	A
Pastirica krav′ce pase, ona	ima	svoje špase. Pastir pa	A
Življenje zopet vse	ima,	oja! Po gorkem jugu pripelja	A
pozna, pa vsak te rad	ima.	»Jaz sem iz kraja takega	A
pohajala, ker vsaka noč	ima	svojo moč, oj, fantič	A
Oglar je zavber fant,	ima	ves črn gvant. Oglar,	A
mora bit′ moj! Hlače	ima	strgane, z ogljem namazane	A
Oglar ... Konj′ča	ima	suhega, skoraj že gluhega	A
Oglar ... Oglar	ima	devet otrok, moke pa le	A
temne so noči, kdor pa	ima	zalo dekle, ta jo težko	A
jo že žanje, tri snopke	ima,	tri snopke ima, tri snopke	A
snopke ima, tri snopke	ima,	tri snopke ima, poglejte	A
snopke ima, tri snopke	ima,	poglejte na roke, kol	A
na roke, kol′k žuljev	ima,	kol′k žuljev ima, prav	A
žuljev ima, kol′k žuljev	ima,	prav zares. Polje, kdo	A
se vrnejo; otrók, kar	ima	Slava, vsi naj si v róke	A
po zraku letajo, vsaka	ima	svoj ljubljeni par. Jaz	A
po vodi plavajo, vsaka	ima	svoj ljubljeni par. Jaz	A
po polju cvetejo, vsaka	ima	svoj ljubljeni par. Jaz	A
drag spomin. Rožmarin	ima	svoj duh, naj bo zelen	A
zelen, zelen pušeljc	ima.	Dala mu je belega iz srca	A
veselega, pa le naj ga	ima,	pa le naj ga ima, saj	A
naj ga ima, pa le naj ga	ima,	saj mu ga je dala ljubica	A
srca ta pravega, pa če ga	ima,	pa le naj ga ima, saj	A
če ga ima, pa le naj ga	ima,	saj mu ga je dala ljubica	A
srca gorečega, pa če ga	ima,	pa le naj ga ima, saj	A
če ga ima, pa le naj ga	ima,	saj mu ga je dala ljubica	A
gorice, lepo rumeno barvo	ima.	Tako, tako, bratec moj	A
zapeljivi, več obljubi, kot	ima,	samo da jo zapelja, potem	A
lepši je dekle, k′ me rada	ima.	Gorjanska dekleta so lahko	A
Gradca doma 53 Muoj oča	ima	kuonjča dva 54 Na nebu	A
ta hišca štir′ okenca	ima	in tudi dosti nageljov	A
vodo. Včasih me rada	ima,	včas′ pa mal′ godrnja	A
me volja ni.« »Dosta	ima	zlata, srebra, ki mu broja	A
stran 54 . / Muoj oča	ima	kuonjča dva Muoj oča ima	A
ima kuonjča dva Muoj oča	ima	kuonjča dva, óbadva sta	A
88 . / rožce kosijo.	Ima	že vsak koso, kaj si nabrusil	A
poznam, gospon sodec, eden	ima	čaren menter, drugi ima	A
ima čaren menter, drugi	ima	žute čizme, tretji ima	A
ima žute čizme, tretji	ima	küne kapu.« »Šteri ti	A
stran 122 . / šteri ti	ima	küne kapu, on ti bode	A
stran 44 . / Moj gozd	ima	vijolična tla Položim	A
svetu. Sonček pač, ki	ima	od vseh rož najraje pomladni	A
skrivnosti ogrinjala črnega, da	ima	ljubezen krinko, da ima	A
ima ljubezen krinko, da	ima	obraza dva. TAKO JE TO	A
Nekoliko nad Zagorjem	ima	svoj pesniški vodnjak	A
ki svoje gnezdo rada	ima,	v njem pa prostor za oba	A
njega si, začetek in konec	ima,	a ko vstopiš in se ozreš	A
drgetajoča. O, koliko otrok	ima	Sibila! Diše skoz lojtrnike	A
pride mojih ran pogledat,	ima	me kot za črno služinčad	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani