drugi (401-500)

Kuga, slabo leto!« méni	drugi,	»Kruh nam bo béda in glad	A
Pa bratov zamišljenih	drugi	Mi reče in govorí: »Káj	A
praskeče ôgenj, Iz mislij se	drugi	vzbudí; Sedé pa na topu	A
rojen je, da gospoduje.	Drugi	pa, da prvemu hlapčuje	A
hlapčuje; Jeden délaj,	drugi	tam počivaj! Jeden stradaj	A
počivaj! Jeden stradaj,	drugi	pa uživaj!...	A
Jaše gledat Tahi teden	drugi,	Od nedelje do nedelje	A
njem sedíš!« Priklanja	drugi	se, velí: »Naš kralj	A
ta dar nebes. Ima še	drugi	gozd moj mili rod, gozd	A
sam presedam v gozdu,	drugi	štor, pogazili so mojo	A
sveti temu se kolajna, a	drugi	brez desnice suh in bled	A
njih vrši tožeč: »Med	drugi	ni spomina več!« Objema	A
le mi je pošepnil, da	drugi	že je v ječi cepnil.«	A
»Vriskajte z mana,	drugi	smeli! Obilen je današnji	A
moči. Koliko so krivi	drugi,	koliko sem kriv si sam	A
strogo, ti tudi, kakor	drugi,	bolno žitje zavijaš mi	A
nisi vsaj. Vse to so	drugi	trpeli že davno« ... Mašil	A
veselo vzklikale, druga	drugi	so poredno si z očmi mežikale	A
jezični doktor, potlej	drugi	Hipokrat, Galen, če ne	A
že ne bodejo služili;	drugi	se bodejo rajše pridružili	A
videti nje lepotije, in	drugi	ljubčeki krog nje so zbrani	A
je sanjalo. Zdaj kraji	drugi	sijejo v očeh, še vedno	A
Ahuramazde, in nove zopet	drugi	orje brazde; ta se poti	A
držé se žalostno, no -	drugi	držé se na smeh. Tam gori	A
nesoč, in z drugimi pride	drugi	sin, ko bliža temna se	A
tegà ne dopustim’, brat	drugi	govori. Tako se brata	A
bil vesel in delal kot	drugi	napitke in pel kot drugi	A
drugi napitke in pel kot	drugi	in kegljal kot drugi na	A
kot drugi in kegljal kot	drugi	na dobitke. Še rajši bi	A
po poliči. Bili so to	drugi	ljudi, eh, po svetkovanji	A
pozabila, da te, sem mislil,	drugi	objame, hôja, di, hôja	A
topli jug hiteč. Ali k	drugi	sreči, prav nič manji	A
pozabíti jih, so te prosili	drugi,	ne moje prevzetno srcé	A
mi v kloštru prebiva	drugi	brat, tvoj drugi je ujec	A
prebiva drugi brat, tvoj	drugi	je ujec učen opat. Opat	A
pravo vero zdaj tají, se	drugi	prikupíti. Iz misel spústi	A
nosil vihar. To videti,	drugi	so vsi ostrmeli, od čudeža	A
drugemu čákat′ mraz, bi	drugi	se ne ogibal nas. Nocoj	A
ogibal nas. Nocoj bi	drugi	odprl oči, bi videl, kak	A
ískat, klicat strežaj, in	drugi	za njim, ker ni ga nazaj	A
svojo vedno goni. On ob	drugi	si pomladi zbere tiče	A
mestne sence! Apolon	drugi	bom jaz sred kozarjov	A
” Učenec “Sej tudi	drugi	to storé Sloveni; sej	A
sodi; eden hvali in spet	drugi	vpije: “fej te bódi!”	A
Apel popravi. Ko pride	drugi	dan spet mož kopitni,	A
nekaj zaslepi - na	drugi	strani bel portal,	A
srce preveva, se roji	drugi	družijo nesreče --	A
žalováli prehudó;	drugi	dan so vince píli,	A
uganka mi zdí.“ In	drugi:	”Svobodno naj mislim?	A
jezera pa dalje, dalje v	drugi	svet ...“ ”O postoj	A
viharju, kdo vé; in	drugi	več doma ni našel nikdar	A
na eni strani noč, na	drugi	dan: in tebi sije zdaj	A
na eni strani noč, na	drugi	dan. Srečala sva se	A
živeti kakor mnogoteri	drugi	ljudje, ki jim je dobro	A
na eni strani noč, na	drugi	dan; in tebi sije	A
na eni strani noč, na	drugi	dan. 8	A
pogubi, -- kdo vé? A	drugi	več dóma ni našel nikdar	A
Za zmeraj boš ostal na	drugi	strani, glodajoč koščico	A
cesti beli grem. Vsi	drugi,	mati, tak prešerno z očmi	A
rožmarine za klobuke vsi	drugi,	mati, vtikajo. Ah takrat	A
omamljeni zaspijo ‒ Spet	drugi	zabiti vso hudobijo poskušajo	A
način jaz uporabljam čisto	drugi	‒ I ta je pesmica v obupnosti	A
spita le; temna to noč,	drugi,	človek ‒ se sam karajoč	A
si plašan,« ponovijo še	drugi,	podijo ga stran. »Dom	A
ponovljivi obrazi, na	drugi	pa množica krempljev,	A
govorili o sebi. Bili so	drugi.	Kvas in žito za nov kozmodrom	A
A zdaj počivajo naj	drugi	posli, zagosti čem v kosmata	A
hočete izdati kakršne	drugi	imajo narodi; prvaki,	A
Nekdaj so, bratje, bili	drugi	časi: Prešerna smo imeli	A
Danes tukaj, jutri tam,	Drugi	kraji, druga mesta! Če	A
nisi prej nanašal, Ko	drugi	tiči, tudi ti? Pokaj si	A
več ne bo, Tu bodo se	drugi	srečni ljubili. Oh! konec	A
Peruti razvije, Pa k	drugi	brenčí. Solnčni mrak	A
naj se tvojih žuljev	drugi	veselijo! Črni avti vozijo	A
predraga, fant tvoj v	drugi	hiši spi ... V sleherni	A
vriskal bi naglas.	Drugi	deček: Da imel bi	A
gluh in nem, so rekli	drugi	ptiči. A nocoj, ko v dalji	A
hrepenimo: številke smo -	drugi	pa z nami množijo! Solze	A
hrepenimo: številke smo -	drugi	pa z nami množijo! Kovinarji	A
kres počasi dogoreva in	drugi	že ugašajo... Le vrisk pastirjev	A
I. Dopoldan je kot	drugi	dopoldnevi; parafraziram	A
pozna petero prstov.	Drugi	še čakajo - ko bo na steni	A
Dopoldan je kot	drugi	dopoldnevi - verz, zamenjan	A
kitica gre: Popoldan je kot	drugi	popoldnevi; otroci se	A
kar je z željo snubil	drugi	mnogo se ponuja nam, malo	A
več svojih želja. Živim	drugi	želite in kar imam, lahko	A
narobe rožnati plašč na	drugi	strani je siv in se odpravila	A
v goró se glasi. Naj	drugi	okoli po sveti si iščejo	A
stešem prostorno.« Dé	drugi:	»Prinesle nocoj so tri	A
naproti, saj po njih zdaj	drugi	hodi, ko ljubezen k nji	A
trenutij, pa notri do groba	drugi	zadana bo tvoja zvestoba	A
vidim njen razcvet.	Drugi	vladar neba je oklestil	A
rokah imam skledo gorja.	Drugi	vladar je oklestil svetlobo	A
VIII.	Drugi	vladar je oklestil svetlobo	A
drugotna opravila. Vsi	drugi	časi.Bogovi so bili na	A
uklanja; mi smo v vinogradu,	drugi	so v hramu ‒ vsak si po	A
In ko sem se prebudil	drugi	dan, bila pokrajina je	A
raztrgana sivka Beda.	Drugi	sanja: krompirček v oblici	A
vršič za rožmarin. In	drugi	ti pognal bo cvet iz novih	A
iz novih korenin. »Že	drugi	mi pognal bo spet tako	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani