drugi (3.701-3.800)

se je spet zamaknil v	drugi	svet in odločno je izpregovoril	A
njega svetlosti bodo vsi	drugi	moški izključeni?« »Čisto	A
bodi!« »Jaz skrbim zase,	drugi	naj zase!« »Le nedolžno	A
pošten, a vmes so kaki	drugi	pisači in pisač ni navadno	A
neumen, kot misliš ti in	drugi.	Prijatelj me čaka v Gosposkih	A
razpravljala še o kaki	drugi	važni novici, ki se je	A
roke predse kakor vsi	drugi.	A mlado kri je težava krotiti	A
Ojačil se je ter skušal na	drugi	strani uiti iz oslovske	A
vendar preklican lisjak!«	Drugi	je odgovoril: »Kaj hočeš	A
odgovorila sramežljivo: »Vsak	drugi	dan perem na Ljubljanici	A
spravila vrhu njega še	drugi	dar, svilnato rutico.	A
Porfirjevič,« je odgovoril	drugi,	ki je počasi lezel iz	A
zatre!« Zaječal je: »V	drugi	diecezi me tudi ne bodo	A
kongresa v Ljubljani. Takoj	drugi	dan so se pletle po mestu	A
svoj čas praporščak pri	drugi	kompaniji meščanskih lovcev	A
smejal in, ko sem bil že v	drugi	sobi, sem še čul visoki	A
hočete, ni tako prazen!«	Drugi	so pritrdili, le kapitanlajtnant	A
dva mogla plesati, so se	drugi	postavljali po dvorani	A
si mu jo popisati še na	drugi	strani.Tam, kjer se denar	A
polnijo kovčege in da	drugi	dan ob eni odpotujeta	A
kakor gavran vrhu hrasta.	Drugi	se niso smejali, ker so	A
eni roki bel robec, v	drugi	pa zeleno vejico.Tam,	A
Miklavž Recher in vsi	drugi.	Tudi rajtoficir in sekrete	A
jezdaril v belo Ljubljano.	Drugi	vzrok je bil ta, da je	A
bil morda kdo sklepal po	drugi	opravi.Snel je bil klobuk	A
ospodarja, naokrog jezdečega.	Drugi	jezdec je bil prav mlad	A
ekstrakciji’, naj je po kaki	drugi	poti, čisto zlato in pa	A
naših zemljah hlepeč! Na	drugi	strani pa razteza penasti	A
Jankovič, Paradajzar in	drugi	so podili konje po pesku	A
rodil s kmečkim dekletom;	drugi	zopet so trdili, da ga	A
Lahko bi bili to storili	drugi	tvoji prijatelji, a jaz	A
kakor večerna zarja!’	Drugi	pa je vprašal: ‘Kdo je	A
čelade niti oklepa kakor	drugi,	ki so ga klicali v dvoboj	A
Danes ni tvoj dan!	Drugi	smo na vrsti!«	A
močno!« pritrjevali so	drugi	s ponižno togo.	A
ponižno!« oglašali so se	drugi.	»Odpuščanje, kako	A
Janez Jakob Jurič in vsi	drugi	kakor deželni oskrbnik	A
hrbtu, ha, ha!« Tudi	drugi	gostje so se smejali,	A
»Vsaj tebe imam!	Drugi	so izginili, ali tebe	A
krščanskimi cerkvami.	Drugi	zopet so menili, da je	A
cesti, ki so si ga ena	drugi	kazale ter na videz povešale	A
prevlečen z rdečim žametom,	drugi	- za nadvojvodo Viljema	A
imeli prapore modrobele,	drugi	dve pa žoltobele.Da je	A
dolgi Tinač in še štirje	drugi.	Nekaj časa so molčali.	A
na mesto, kjer so imeli	drugi	taborišče, zložile so	A
bi se peklo in kuhalo;	drugi	so vlačili hosto, in Tinač	A
celem telesu. Res sem	drugi	dan potem od ranega jutra	A
imel bi rad, če bi me	drugi	opazili ž njo!’ - ‘Resnica	A
bičjem in ločkom. Na	drugi	strani pota dvigalo se	A
krenem na Zatičino, kje rje	drugi	dan semenj in kjer me	A
pa smo pritiskali vsi	drugi	nalite samokrese k ustom	A
obsijano dolino življenja, na	drugi	stani pa se ti odpira	A
temi zvrstili so se še	drugi	zastopniki dednih dvornih	A
potem škof s Pedene in	drugi	deželni prelati, izvzemši	A
glavar, za njim škof in	drugi	prelati. Prisegli so tudi	A
ravno tako vrstili vsi	drugi	kakor pri priseganju,	A
tiho, nagnivši se proti	drugi,	»kdo je ta človek?« »Bog	A
Na mestu, kjer nosijo	drugi	srce, imela sta brez dvojbe	A
zapravljati! Naj zapravljajo	drugi,	ki bodo na stare dni še	A
»Tu je,« odgovorijo	drugi.	Počasi je tedaj po vaškem	A
bo prezrlo knežje oko.	Drugi,	manj veljavni, morali	A
šale, v veliko radost	drugi	družini, ki je bila ravno	A
prvi vrsti katolik, v	drugi	vrsti pa grof in tajni	A
Samo ljudje so pomrli!« »	Drugi	rod je nastopil!Kaj je	A
solze pretakala kakor	drugi	smrtniki ter neprestano	A
da je nesrečna kakor	drugi	smrtniki!Kakor otrok me	A
da je skoraj po vsaki	drugi	besedi vpletel med govorico	A
ženitovanje, ki se je praznovalo	drugi	dan na Nižavi, ni vžigalo	A
vsi. Ta ni imel roke,	drugi	nekaj obleke ne!Tudi črna	A
bratranec grajski gospici,	drugi	pa prijatelj njegov, katerega	A
Friedrich Rückert	Drugi	dan po lovu, popoldne	A
Zalil si je vina v grlo.	Drugi	pa so radovedno napeli	A
mirno naslonil v stol;	drugi	pa so pozabili nekdanjega	A
je smejal grof Egon. A	drugi	se niso smejali in vsi	A
napravljajo ena proti	drugi,	za hrbtom pa ostre sodbe	A
ostre sodbe izrekajo ena o	drugi!	Kaj mi hoče vse to?	A
jokaj! Ali govoriva o	drugi	stvari!« A govorica	A
blagoslova. Imeli smo več nego	drugi,	posedovali smo vsega dosti	A
bi pripravila večerjo.	Drugi	smo se prav vestno ogibali	A
v vsaki hiši; v eni in	drugi	je pograbila vse, kar	A
ulice. Prihrumeli so tudi	drugi,	ki so se vsekdar pridruževali	A
Eden je sedel k meni,	drugi	k Joštu.Že prve dni sva	A
tičal en dan v sedlu jaz,	drugi	dan Jošt.Pa niti eden	A
Jošt. Pa niti eden niti	drugi	bi ne bil privolil, da	A
da sem tat, kakor so	drugi?	’ Zavrnil sem ga: ‚Le mir	A
ter sem rad pil, če so	drugi	plačevali.Tako sem bil	A
oče. Pokopali smo ga	drugi	dan po pepelnični sredi	A
kupoval od mene pšenico.	Drugi	zopet so me gledali bolj	A
je odšel, so zabavljali	drugi	za njim kakor vrabci,	A
volje. Z njim so odšli še	drugi.	Žitničar in grajski pisar	A
razdrla, preskrbel ta vino,	drugi	pa druge potrebščine.	A
spravila k Debelakovim.	Drugi	so prinesli suhega mesa	A
pripovedoval, da je brat	drugi	dan prišel h grajski glavarici	A
enega, je občutil tudi	drugi,	in če je ta jokal, se	A
strani ulice, mesar pa na	drugi,	zatorej sta imeli prilike	A
ker sta si bili kos ena	drugi,	tako da so poslušalci	A
sodbo se je določil na	drugi	dan ob devetih zjutraj	A
Krstnik Šinik. Takoj	drugi	dan sem se podal k njemu	A
je pehala pred njim.	Drugi	so nosili sokole, rogove	A
škofu na čast. Zopet	drugi	so nosili v vrečah in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani