dela (1.801-1.900)

imel zaslužka. Ko je	dela	čez glavo!« »Sitno je	A
ubila ljubezen do kmečkega	dela	in trpljenja. Vsa ta lepa	A
jaz gospodar!« Sredi	dela	se je srepo zagledal in	A
trudapolnega poljskega	dela.	Obličan je vse vešče in	A
sem hotel že reči ‒?« se	dela	Kablič.»Tiste denarje	A
žejni?« se smeje Matija. »	Dela	dosti, žeje dosti.Ne morem	A
gospod! Hvala, ali brez	dela	si ne upam biti.« »Zakaj	A
hčer. Ali če bi bil brez	dela,	bi vse šlo, vidite.«	A
misliti življenja brez	dela	in službenih skrbi in	A
pridem spet do kakega	dela.	« »O, preselimo se v Trst	A
prav nobenega pravega	dela.	V svoji brezdelici je	A
Žena je opravljala domača	dela	in vratarske posle ter	A
gospodinja bila ona, se	dela,	odkar žena s postelje	A
statve, da ne bi bila brez	dela.	Trlep je Neži velel, naj	A
in nadložen in ki ima	dela	in skrbi zadosti in preveč	A
vere in molitve včasih	dela	čudeže, človek jih ne	A
ne godi krivica in ne	dela	greh.« »V samostanu je	A
valja po postelji.« »Brez	dela	je, predobro se ji godi	A
škodljiv je nauk, da so dobra	dela	nepotrebna za zveličanje	A
spet pravega kmečkega	dela.	»Kaj se mi je primerilo	A
obrni! Kaj nimaš nobenega	dela?	« »Kaj tebi mar?« je usekala	A
poležkuješ, ko je toliko	dela	povsod?« jo je gospod	A
ti je pa vendarle brez	dela,	kajne?« »Nič!	A
gospodinja? Vsa gospodinjska	dela	ima na skrbi Liza.Vzdihnil	A
jaz!« »Trlep že vé, kaj	dela,	na miru ga pusti!« so	A
je posebno, da se tu ne	dela	greh in nikomur ne godi	A
prebito dobro vé, kaj	dela.	« XL.	A
»Trlep zmerom vé, kaj	dela.	‒ Velel mi je,« se je obrnil	A
slišali, da zmerom vé, kaj	dela,	« se je pater opat smehljal	A
stiški samostan, tihi dom	dela,	molitve in pokore, za	A
togotila. »Na polju ti	dela	škodo, a ti ji ne smeš	A
urokov, vsega.« »Kdo	dela	točo, ne vem; da bi jo	A
Bog je, pa je. Toča se	dela	sama.« »Sama, sama.	A
stalnega življenja in	dela.	A postranski sin žužemperškega	A
ko otroške glave, dosti	dela	bo, preden jih potolčemo	A
same, pa gleda proč in se	dela,	kakor da se norčujem z	A
Ali ne skupi nobene?« »	Dela	še imam,« je krojaček	A
navadnega suknarskega	dela	je moral Svetin tudi vrt	A
potegneš, se le svojega	dela	držiš, rad moliš in v	A
obdeloval, ona je domača	dela	opravljala.Vsak večer	A
pomanjkanja ali zavoljo	dela,	skrbi in truda.Ne misli	A
pravi: »Kam se bom zdaj	dela	sama s fantičema, komaj	A
dvojčke skrbeti in potrebna	dela	opravljati.Oba fantiča	A
vas ne bilo, ker ste od	dela	in žalosti tako zelo oslabeli	A
hinavščine: »Ravno to me	dela	žalostnega, ker se mi	A
dobrotljivo in usmiljeno z nama	dela!	«Pokleknila sva in na glas	A
Bog škofu poplačal taka	dela	milosti.Ko se je bolnik	A
dobro poznam. Glej, dobra	dela	staršev Bog še otrokom	A
bom dala za taka dobra	dela	ali kako se bom zadosti	A
goditi, ker tako radi dobra	dela	milosti storite.Saj je	A
sebi in drugim veselje	dela.	Teodor je imel zavoljo	A
hudobije. Krivico vam	dela	in tudi mene zapeljuje	A
tovarno, kjer se sukno	dela.	Ker je gospod videl, da	A
regljanje žab in uspavalo od	dela	in lova utrujene in od	A
ni prevozilo četrtega	dela	svoje dnevne poti, ko	A
imela Kodrolaska dokaj	dela,	preden jo zašije.V drugo	A
mudilo. Po trdih dnevih	dela	se mu je brezdelno pohajkovanje	A
In še vse polno drugega	dela	jih je čakalo. Iz lesa	A
Ostrorogi se je sredi	dela	večkrat zamislil in je	A
Nista imela pravega	dela.	PISANA OGRLICA Raz skalo	A
Podil jih je na druga	dela,	ki pa niso bila prav nič	A
obeh losov so imeli dokaj	dela.	Sami bi ne bili kar nič	A
in neustrašeno lotila	dela.	Sinjeoka je pa kaj slabo	A
Los in Ris polne roke	dela.	Dovrševali so, česar pozimi	A
drugim ‒. Naka! Pa ne	dela	prav.Naj si nikar ne domišlja	A
morali kar brž poprijeti	dela.	Tovore, ki so jih bili	A
očeta. Preden se je lotil	dela,	je zvito in hkrati prisekljivo	A
Mladci so se ročno lotili	dela.	Jelen sam pa je odšel na	A
Vsi so imeli polne roke	dela.	Najbolj vešči so pa brusili	A
So se vsi koj lotili	dela.	Cel krog zgoraj s kamenjem	A
dvojčici sedli in se lotili	dela.	Sprva sta oblikovali samo	A
Zorna se je spet lotila	dela.	Zaslišala je bila po stezi	A
še za naprej. Drugega	dela	pa ne vidiš, čeprav ga	A
bi ji bilo ostati brez	dela.	Pa je posodje ‒ zahvaljen	A
videti sebi primernega	dela.	Je tu pa tam nalovil nekaj	A
da jih, kadar drugega	dela	ne bo, popredejo in si	A
pa niso imeli pravega	dela.	Šli so na lov in se oskrbeli	A
ni vedel dati pravega	dela.	Izžgali in stesali so nekaj	A
govoriti. Tudi nobenega	dela	se ni pritaknil. Iskal	A
se ni dotaknil nobenega	dela.	Se je držal črnolasih vzhodnjak	A
bi ne smela še pustiti	dela,	ni mogla več strpeti.	A
suho. Koj se je lotil	dela.	Razbrskal je drobni pesek	A
lotil z vso vnemo spet	dela.	Čeprav sonce ni pripekalo	A
bolj živo se zaveda, da	dela	za tistega, ki ga rada	A
potem se pa vneto lotili	dela.	Spodaj ob vodi je pristajal	A
Nihče več ni dvomil, da	dela	oče prav.Da jih dodobra	A
Nič zato. Že ve, kaj	dela.	Samo ‒	A
platišča držaja okraske. Tega	dela	je bil pa kaj malo vajen	A
čeprav ni bilo pravega	dela.	Dneve so si preganjali	A
Pa še vse polno drugega	dela	je bilo.Celo ženske so	A
poskočil. Brž se je lotil	dela.	Odbral je živino, kar jo	A
mogel koj zapopasti, kaj	dela	Trdoroki Kmet.Šele počasi	A
zlih ljudi, ki so brez	dela	hoteli živeti na tuje	A
delalo, kakor ga ta nesnaga	dela,	a v peklu bi vsi hudiči	A
vprašanje po čudi, vendar je	dela	svoje precej debele roke	A
imela od malega polne roke	dela,	misliti niti ni utegnila	A
sosednji sobi, dal sem mu bil	dela.	Morda je naju poslušal	A
oholo Vernazz, »mnogo	dela,	pa malo jela!A propos	A
posebnim veseljem tega	dela	in tudi do sedaj še ni	A
je, da je ona vtem že	dela	velik robec na glavo in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani