bodo (801-900)

rekli ljudje? Joj, joj,	bodo	rekli, zdaj ti čudaki	A
boš primerne oblike, te	bodo	vzidali v hišo.Če boš	A
sto let. Dočakal bo, da	bodo	podrli hrast, da bodo	A
bodo podrli hrast, da	bodo	strohnele njegove korenine	A
lepo na tem svetu, dokler	bodo	ljudje kakor vi otroci	A
biti taka smrt, in če ga	bodo	pokopali v blagoslovljeno	A
pekovskih mojstrov, ki	bodo	pekli kruh iz kraljestva	A
kraljestva tega sveta, in se	bodo	prav zaradi tega nasitila	A
bo tista pomlad, da se	bodo	povrnili lahko, vsi, še	A
vsi, še Tilka, na Kras,	bodo	nekaj dni med temi zidovi	A
potni list, zdaj pa ji ga	bodo	gotovo dali, saj bo plačala	A
poznamo. Spomenik mu	bodo	kmalu postavili v Ljubljani	A
tako kruti vendar ne	bodo,	da bi jo za sina oropali	A
nemara, kdo ve, se ji	bodo	nekoč odprle oči in bo	A
prisluškovali, kdaj se	bodo	ob robovih Bele krajine	A
zvonove bom slišal, ko	bodo	tako neusmiljeno razbijali	A
dni bo sveti večer. Hiše	bodo	ravnotako stale tam kakor	A
bo škripal; zvonovi se	bodo	majali v zvoniku in zvonili	A
treba biti doma. Gostilne	bodo	kljub temu imele vsaj	A
gozdovih. Fantje se mu	bodo	smejali in mu dajali pijače	A
jaslic ne. Otroci se	bodo	potepali po vasi in zažigali	A
toda videl bo, če se	bodo	ljudje kaj mrdali ali	A
poslušen. Vse ubogaj, kar Ti	bodo	ukazali.Kadar bodo videli	A
Ti bodo ukazali. Kadar	bodo	videli, da si res dober	A
dober in nič kriv, Te	bodo	morali izpustiti.Nocoj	A
boljševikih. »Prišli	bodo	boljševiki, to vam rečem	A
počakaj. Zdaj na zimo	bodo	začeli drvariti, zmeniš	A
Kam?« Zunaj	bodo	zvonili zvonovi čez plan	A
tako kmalu najbrže še ne	bodo.	Vsi trije Loputnikovi so	A
da bo vse drugače, ko	bodo	njegovi otroci dorasli	A
‘Nikoli me te noge ne	bodo	več prinesle na Oblakov	A
po bajti. ‘Prav čakali	bodo	vas’ je rekel Obrekar	A
godni, pravim. - Kdaj	bodo	godni? pravi.- Drugi teden	A
Tudi! - Pa če te	bodo	hudo lasali?- Tudi!	A
če ti porečejo, da te	bodo	obesili?- Tudi! ...	A
drvijo. Svojemu polomu ne	bodo	ušli.Kmalu se bodo zdrobili	A
ne bodo ušli. Kmalu se	bodo	zdrobili!’Potem je zamahnil	A
Nekaj za vse. Zato	bodo	zgradili tovarne.In kmet	A
mu meša!« »Ali ga ne	bodo	prekopali?« sem vprašal	A
čaka tri dni.« »Ti pa ne	bodo!	« je odkimal Ravničar in	A
in napeto čakal, kdaj	bodo	zaplale nosnice, zakaj	A
vrnejo? Brat in sestre se	bodo	vrnili, ker vem, da so	A
No, karabinjerji te ne	bodo	iskali pred polnočjo.	A
... Mar misliš, da nas	bodo	Lahi kar takole izpustili	A
strašnejša. In dokler ne	bodo	vsi ljudje prišli do svoje	A
prišli do svoje pravice,	bodo	vojne.Bral sem o tem.	A
vsa moja čustva, pa naj	bodo	še tako skrita, še tako	A
prestopil prag. Tiste roke	bodo	bele, tenke in prosojne	A
brezkrvne ustnice, da se ji	bodo	okrog ust nabrale drobne	A
priprtih očeh, ki se ji	bodo	še zasvetlikale pod dolgimi	A
tako globoko, da se mu	bodo	zašibila kolena.Prijel	A
posebno starinski harmonij,	bodo	bolj temni, zato pa bolj	A
luči. V nočnem počitku se	bodo	omehčali in pritajeno	A
živel. In ostali štirje	bodo	tudi živeli.In jaz tudi	A
Že? ... No, upam, da ne	bodo	preveč grenki in da jih	A
bati pekla, ker se te	bodo	peklenščki ustrašili.	A
ji glasno obljubili, da	bodo	pridni in odšli.	A
nesti domov. Vprašali me	bodo,	kje sem jih dobil.In kaj	A
sem, da čaka, kdaj se	bodo	vrnili najmlajši trije	A
ne verjamem! ... Kako naj	bodo	skrbi v nogah? ...Ne!	A
milčarjevega pa sploh ne! Če se	bodo	še prikazali, vzemi kol	A
... Če še ne veste, vam	bodo	pa povedali! -je glasno	A
slovenskih dijakov in da me	bodo	zasliševali o tem.	A
izpustili iz ječe, ga	bodo	prav kmalu spet pobrali	A
Dobro si jih oglej, nemara	bodo	še tebe redile! ...	A
umije in opere, da se ne	bodo	črvi zaredili na njej	A
valove in čakal, kdaj	bodo	priplavili mimo mrtvo	A
boš sam videl, kako se	bodo	ti črni polentarji vlekli	A
Čakal sem in čakal, da se	bodo	vrata odprla.Bal sem se	A
nagnusno boleznijo, da ti	bodo	oči iztekle ... da ti bo	A
strahotnem pričakovanju, da se	bodo	zdaj zdaj zganile in zaživele	A
zaropotal grobar Martin. - To	bodo	noge tistega Čeha, ki	A
partizani razstrelili,	bodo	popravili.« »Kar	A
teta. »To bi se reklo: ko	bodo	povsod zmagali ljudje	A
svoji gospodarji in nam ne	bodo	več drugi ukazovali, ne	A
partizani rekli, da ga	bodo	spravili s poti, če se	A
pošteni. - Oh, vse mu	bodo	verjeli! -je vzkliknila	A
sem vprašal. »Seveda	bodo	domače,«je rekla teta	A
sem rekel. »Lahko	bodo	šle v tovarne, ali pa	A
drugam.« »Nikamor ne	bodo	šle,«je odkimala teta	A
Prikrajnar.« »Upajo, da se	bodo	poženile v hribe,«se je	A
zelene zvezde. »Saj se	bodo	oprijele?«se je Kadetka	A
obrnila k meni. »Seveda se	bodo,	«sem hitro pritrdil.	A
ker so pač vedeli, da jo	bodo	srečali. Mornar	A
porečejo in stisnili mi	bodo	roko.Potem mi bodo dali	A
mi bodo roko. Potem mi	bodo	dali kruha in strehe in	A
oči so svetle, ker se ne	bodo	upirale v temno rušo,	A
upirale v temno rušo, temveč	bodo	počivale na zelenem travniku	A
pomeni svobodo. Nemara me	bodo	pa danes že odpeljali	A
poklical k sebi, da se ne	bodo	brez kruha potepali po	A
če bi bil vedel, da me	bodo	vlačili kakor navadnega	A
s srca: torej ga le ne	bodo	pripeljali v domačo vas	A
je bil prepričan, da ga	bodo	upokojili. Pa ga niso	A
od hiše do hiše, jed mi	bodo	dajali kakor psu, in otroci	A
kakor psu, in otroci me	bodo	zasmehovali na cesti.	A
bo polne kletke, da mu	bodo	žvrgoleli noč in dan.	A
kaj naj zdaj reče, če ga	bodo	vprašali po tem ?»Zlažem	A
jih bo vabil in v mlinu	bodo	posedali z njim.Šli so	A
živine pa se kmetje ne	bodo	še tako kmalu iznebili	A
obljubah. Drugo leto	bodo	cesto gradili dalje po	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani