besed (601-700)

nekako zakrknjeno, brez	besed	in brez smehljaja.	A
Mravljinček; iz njegovih	besed	zveni sama ”prekipeča	A
je bil vajen njegovih	besed,	vzdignil glavo ter ga	A
kričečimi glasovi pesmi brez	besed.	Študent Verižnik je	A
popolnoma hripav, njegovih	besed	je bilo le zdaj pa zdaj	A
in ljuljka ljubita brez	besed.	Zagoreli, prsteni obraz	A
tistem - saj je prijetnih	besed	dovolj, lepih stvari na	A
ne bi bil napisal teh	besed,	napisal bi bil samo poslednji	A
laži ni zraven, nič lepih	besed	in nobene hinavščine.	A
zbogom, Jernej; zadosti	besed!	« Jernej se je	A
vrsti pa ne kvasi praznih	besed!	« Jernej je bil	A
polna zlih misli in zlih	besed.	Oče je bil malokdaj	A
govoril je iz njenih	besed.	Zato so se ji umikale	A
pač od moških... teh lepih	besed?	Le moškim ponujaj prsi	A
nerazločno iz njegovih	besed.	Opravljal je svoja dela	A
bil. Očitno je bilo brez	besed,	da sem razbojnik.Cmeravec	A
za ne vem še kaj. Takih	besed	sem bil vajen, bolele	A
me je bila sredi meteža	besed	polotila ta mehkoba, ki	A
Kaj nimate pametnejših	besed?	Razjokal bi se človek,	A
ne sliši ljubeznivih	besed,	ne veruje v veselejšo	A
ostal dih njenih zadnjih	besed.	Ko sem stal na pragu	A
dalo razumeti iz tvojih	besed,	-- in jaz ti popolnoma	A
zrak, se pogovoré brez	besed	in brez pogledov.Takoj	A
brezsapni, je bila slast brez	besed	in mej. Pljusknilo	A
in cajnami; tisoč takih	besed,	da jih uho še ni slišalo	A
Ali si čutila iz mojih	besed	ta bolni strah?... Prišel	A
potreba laži in pustih	besed;	da sva takorekoč doma	A
vsled Jernejevih čudnih	besed.	”Zakaj bi bil učen	A
v goščavo nepotrebnih	besed	in da čaka na cesti moja	A
ni razumela samo mojih	besed,	temveč tudi ono komaj	A
hitro in že sredi zadnjih	besed	se mi je zazdela vsa razgretost	A
skorjo. Izustil je par	besed	o neki brezpomembni stvari	A
češčenamarijo, svojih	besed	pa ni slišal; ne s solzami	A
tudi ni slišal zlovoljnih	besed.	Udaril bi ga bil lahko	A
slišal več zlovoljnih	besed,	ni čutil več roké, ki	A
in je bil vesel svojih	besed.	Ofelija se je smehljala	A
”Koliko je bilo že	besed,	koliko si že govoril,	A
Ofelija! Brez nadaljnjih	besed!	Med nama je bila senca	A
To je bil čas sladkih	besed,	velike pijanosti, življenja	A
Ofelija ni slišala njegovih	besed	in je govorila dalje s	A
nikar se ne spominjaj	besed,	ki si jih govoril tisti	A
govoril teh lepih in umetnih	besed,	ko si bil sam v tej izbi	A
lahkomiselnih, mladostno koprnečih	besed,	temveč da govoriva o prihodnosti	A
nič mladostno koprnečih	besed,	zato kerni ljubezni med	A
Tako sta brez dolgih	besed	sklenila prijateljstvo	A
čutil dih iz njenih ust;	besed	ni razumel, razumel pa	A
poluzavednem upanju čakala teh	besed;	kakor obsojenec, ki gre	A
in je vzel ... Ne takih	besed,	Damjan, strah me je!...	A
ali vajeni smo bili teh	besed	in teh oči smo bili vajeni	A
sta govorila komaj troje	besed;	ali ko je stopil Potnikov	A
ni več štel in meril	besed	-- bušile so iz ust, kakor	A
Nisem razumel tvojih	besed!	“ ”Ne misli, da sem	A
zaokrenil cesto svojih	besed.	Nenadoma je izpregovoril	A
grozoten vik brez človeških	besed.	Ta greh se je započel ob	A
Gospod adjunkt je iskal	besed;	toda položaj je bil tako	A
nerazločne sanje brez	besed	in brez podob ... in daleč	A
je pokazal plešo. Brez	besed.	Nato se je okrenil, šel	A
ogovoril ves razžaljen: ”Manj	besed,	gospod, in več delovanja	A
itd. Veliko je lepih	besed	in če jih razvrstite z	A
prsti tenke meglice lepih	besed	in friziranih čustev?	A
tudi je bilo nepotrebnih	besed	in druge navlake, na dnu	A
prijetno celo iz nerodníh	besed.	To, mislim, je velik dobiček	A
hodil tod, spomnil se je	besed	gospodovih in žalost ga	A
Vesoljen pojem, beseda vseh	besed;	vse je v nji: žalost,	A
hitro. ”Čemu toliko	besed?	Ali je spodobno, da ljubi	A
brezpomembnih, komaj razumljivih	besed,	in mi ni gledal naravnost	A
otrok po materi, brez	besed,	z glasom polnim groze	A
Neznatnost, to je beseda vseh	besed.	Ne spozna se človek po	A
lop, konec in amen brez	besed.	O neznatnost, o namigavanje	A
ni razumel več njegovih	besed;	tako težka mu je bila	A
bi brez vseh nadaljnjih	besed	odprl duri ter sunil Poljanca	A
uvažuje, mi je rekel: Manj	besed,	gospodje, in več dela	A
razumel globokega pomena teh	besed,	sem videl zapisano insem	A
velikih razodetij, večnih	besed,	pričakoval je, da se mu	A
tudi ni razumel njenih	besed,	njegove svetle oči so	A
ni slišal njenih vdanih	besed?	... Gledal je v tla in je	A
”Jasno je vse -- še	besed	ni bilo potreba ...Ne z	A
namesto da bi jo kar brez	besed	zgrabil pod pazduho ter	A
Mi tudi ni do njegovih	besed!	Gosposki je bil, širok	A
za najino srečo ... Brez	besed	se posloviva, in brez	A
sladka melodija brez	besed.	Nikdar prej v življenju	A
kar je še drugih nelepih	besed	za eno samo nelepo stvar	A
Ljubezen ne mara več visokih	besed	in ganljivih občutkov	A
glave v goščavo visokih	besed	in genljivih občutkov	A
je sram odkritosrčnih	besed.	Vzel je časopis, ki je	A
nemarnih pogledov in spolzkih	besed;	pljuča se krčijo in upirajo	A
Kurent še slišal ni takih	besed,	žvižgal je in je bil vesel	A
srca vesel takih modrih	besed;	ampak vprašal je:	A
srca do srca, brez dolgih	besed	in krvavih klicajev!“	A
nisi še imela ne velikih	besed	in ne velikih besednikov	A
izpustil najmanj polovico	besed,	in ko je godrnjal češčenemarije	A
zasmehovanja, ne hudih	besed	in je šel, kamor ga je	A
žalosten. ”Ne maram takih	besed,	Pavla!Zakaj nisi vesela	A
po tebi, zaradi takih	besed	ne!Zatisni oči in sanjaj	A
tempelj brez vsakih sladkih	besed,	nobenih komedij bi ne	A
več kmalu tudi njegovih	besed	in je legla ter se odela	A
vselej iz tvojih lepih	besed	... Govoril bi	A
skrivalo za tem zidom lepih	besed	...“ Poetu so trepetale	A
nocoj! ... Nocoj ne teh	besed!	...	A
žalosten zaradi mojih	besed;	pa če si srdit in žalosten	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani