a (501-600)

soparno ... vse ... vse ...	A	zdaj se bo končalo.	A
pod drugimi? IVANKA:	A	tega vendar nihče ni rekel	A
pridem nocoj na cesto, -	a	ni treba; iztrgam se lahko	A
najbrže nikdar več. IVANKA:	A	ne tako, Pavla, - oprosti	A
kakor boš hotela. PAVLA:	A	ti bi imela lahko potem	A
otroških let pa do danes?	A	vse to je nocoj poslednjikrat	A
drugo v tvojem srcu ...	A	zdaj upaš, da se uresniči	A
si sanjal kakor jaz, -	a	danes me ne ljubiš več	A
samega bolj, kakor tebe, -	a	hotel sem, da se odločiš	A
ipravljena ... Tu te pričakujejo;	a	iztrgaj se kmalu, da ne	A
najglobokeje v blatu,	a	gledajo v nebó in sanjajo	A
ugovarjati? VRANČIČ:	A	recimo, da doseže svoj	A
eden: blagor domovine ...	A	za domovino - STRNÉN	A
Hodil je menda za Pavlo.	A	kaj je hotel, to je lahko	A
poslušal, razumel je lahkó, -	a	hrup je bil prevelik in	A
IVANKA: Na cesti. MAK:	A	kakó se je to zgodilo	A
mi je zeló neprijetno ...	A	kaj je zdaj storiti, gospóda	A
zaupanje narodovo. FROLÈ:	A	najprvo je treba jasno	A
določnega. Smatramo ga mrtvim,	a	kakršen je zdaj, premisli	A
precèj nerazumljivo ...	A	o njegovi novi ljubezni	A
skrivnostno‐ironično, -	a	zdaj je precèj jasno	A
vidite malo vznemirjene,	a	to ni čudno ...Zadela nas	A
glavo in pritrjuje, -	a	napósled, ko misliš, da	A
mrzlim nožem v mesó, -	a	obenem se je smejal takó	A
/ FROLÈ: Budalosti ...	a	napósled bi ne bilo čudno	A
v ozadje in se vrne.	A	prej je treba še skrbeti	A
samo ob sebi. MLAKAR:	A	kaj je hotel? VRANČIČ	A
treba zahtevati. VRANČIČ:	A	Mlakar sploh ničesar ne	A
se mu gotovo poznalo;	a	napósled mu mora priti	A
krí in kostí in mozeg.	A	naša dolžnost in edini	A
ubežala z njim. MLAKAR:	A	kaj je bilo z njó potem	A
stran 78 . / JEREB:	A	kaj bo v bolnišnici ...	A
bilo časih takó prijetno;	a	zdaj ne ozdravi več.	A
je nikdar več. OLGA:	A	morda je srečen; - kdo	A
plamen, da mi žgè do srcá,	a	tvoje roke so ledene;	A
bom prosila na kolenih ...	a	nosi tudi sramoto sama	A
razžene. GROFICA MONTAGUE	A	kje je Romeo?Vesela sem	A
vzdihov je megló k oblakom;	a	ko veselo solnce na izhodu	A
MONTAGUE Jaz sam in drugi.	A	on, zaupnik svojih sanj	A
pohujšuje. Bogata je lepote;	a	uboga: kadár umré, umré	A
strogo kaznijo ko meni.	A	starcema kakor sva midva	A
nesrečnega razpora.	A	grof, kaj mislite o želji	A
edini zdaj je ta otrok.	A	le snubíte, grof, iščite	A
Dá, videl si jo lépo,	a	ne v družbi; z očesi tehtal	A
tehtal si le njo edíno.	A	dáj, položi v skledico	A
boš vse njegovo uživala,	a	svojega ničesar izgubila	A
nagnjenje rodí se iz pogleda.	A	moj pogléd ne bo si upal	A
Lahkó srcé, lahké nogé:	a	mene k tlóm tišči srcé	A
gleda! Lepó je res nocoj,	a	jaz sem slab. MERCUTIO	A
mi kri kipečo. Grem -	a	spravil bo plačilo grenko	A
svetile mesto njih na nebu.	A	če oči bi njene bile tam	A
njihovim zakriva noč,	a	naj dobé me, če me ti	A
zatajila, kar sem rekla, -	a	stran z dostojnostjo zunanjo	A
porečeš dá in ti zaupam;	a	če prisežeš, boš mordá	A
prisegaj! Vesela sem te,	a	vesela nisem, da naju	A
vrnem ti jo zopet od srcá?	A	jaz si ne želim več ko	A
Pridem takoj! -	A	če ne misliš blágo, tedaj	A
Deset let bo dotlej.	A	Romeo, glej, pozabila	A
že in rada bi, da ideš,	a	daljše ne, kakor ujeti	A
bi koristiti ne mogla.	A	tudi ni nobena tako blaga	A
ne more biti spanja.	A	tam je zlato spanje, kjer	A
LORENZO Tako je prav!	A	kje si bil?Povej!	A
/ . / stran 185 . /	A	kdaj, kako in kje se je	A
ljubezen mi ljubezen dala,	a	ona druga tega ni storila	A
vrgla njemu, njegova meni.	A	starci so, ko da bi ne	A
mi je, da ti je slabo.	A	ljuba, ljuba dojka, dáj	A
ki mučim se za vaju;	a	ponoči nosili boste tudi	A
hrabri Tybalt se na tlá,	a	Romeo, prestrašen, je	A
tekla je zaradi njega;	a	pokoril vas bom takó strogó	A
rada bi jo pozabila;	a	težko, ah, leží mi na	A
bi bila moja žalost.	A	ta beseda: Romeo prognan	A
po zakonih naših smrt.	A	blagi knez je sunil zakon	A
gledati sme njen obraz:	a	Romeo ne sme.Več dostojanstva	A
zvezi komaj sklenjeni,	a	že razrušeni? DOJKA	A
smrt ti je zagrozil bil,	a	glej, samo v prognanstvo	A
tudi jaz sem ga imel -	a	kaj, vsi moramo umreti	A
sredstvo, jaz dobim človeka!	A	zdaj prinašam ti veselo	A
mi, da vidim upanje!	A	treba je odločnosti obupne	A
ostala ur dvainštirideset,	a	potem se boš vzbudila	A
obleka je najlepša. -	A	ljuba dojka, prosim te	A
- Dojka! -	A	kaj bi ona?Sama moram	A
Pridi, moj kelih! -	A	kaj, če je ta voda brez	A
lovec ste bili svoje dni.	A	zdaj Vas bom že čuvala	A
Kako vam zdravo spí!	A	moram jo vzbuditi. - Gospodičn	A
takih smrtnih medicin,	a	kdor prodaja jih, zapade	A
samega tu med grobovi,	a	poskusil bom. Odide.	A
Nesreča je odgrnjena očém,	a	vzrok resnični odgrne	A
prenaša voljno roko božjo;	a	takrat me prežene šum	A
morem več. MONTAGUE	A	jaz ti moram dati več	A
Mrmoljevki v besedo, Katarini:	A	kako ste se pomladili	A
GRUDNOVKA ljubeznivo,	a	naravno: Že vtretjič	A
človek je strašno smolast,	a	meni je to neprijetno	A
vredni, drugi so neznatni,	a	vzroki so kljub temu.	A
narod navdušenih mož;	a	potem ostrmi, ko mu stopi	A
prepovedujem take dvoumnosti, -	a	vas, blagorodje, svarim	A
da ste nezadovoljni;	a	to vas ne opravičuje.	A
prihajajo viharji. GRUDNOVKA:	A	vi živite vendar, - vi	A
posebnega? GRUDNOVKA:	A	zakaj vi ne odprete oči	A
čisto posebne nazore ...	A	trditi ne morete, da bi	A
nikar me napak razumeti ...	A	storite lahko malenkost	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani