nova beseda iz Slovenije
'zdi se mi, da' (301-400) 
Zdi se mi, da ti smem. A
Zdi se mi, da jokaš!« A
Zdi se mi, da je odleglo.« A
Zdi se mi, da me boš vesel. A
Zdi se mi, da si zaklical.« A
Zdi se mi, da je že blizu!“ A
Zdi se mi, da vidim perjanike.« A
Zdi se mi, da je pismo izvirno.« A
Zdi se mi, da je nekaj zaropotalo ... A
Zdi se mi, da je to bilo včeraj ...“ A
Tudi zdi se mi, da so vsi na krovu. A
Zdi se mi, da vam ni posebno dobro.“ A
Zdi se mi, da spet vesla Karp k nam. A
Zdi se mi, da bi laglje umrla potem!« A
Zdi se mi, da je zapihal hlad iz noči.“ A
Zdi se mi, da nimaš preobilo dohodkov?« A
Vraga, Peter, zdi se mi, da sva zašla!“ A
Ne vem natanko, zdi se mi, da bo toliko. A
Zdi se mi, da se nismo prav nosili danes! A
Zdi se mi, da sem poznal ... mater njeno.« A
Zdi se mi, da govori Katrica pred hišo.l A
Zdi se mi, da sem te žalil ... tako se mi zdi. A
In zdi se mi, da dela račun brez krčmarja.« A
Zdi se mi, da sami nismo bili prav nič krivi. A
Zdi se mi, da nisem ljubil pozneje nikdar več. A
Vsaj zdi se mi, da sem slišala nekaj takega.« A
Zdi se mi, da bo najbolje za vas, da se vrnete.« A
Čakaj, zdi se mi, da sem imel nekoč z njim opravka. A
Ne!« je dejala Neža, »zdi se mi, da je gospodinja.« A
In glej, zdi se mi, da bi mogla tudi tebe sovražiti. A
Zdi se mi, da prihajam po tistih opravkih kakor ti ... A
Zdi se mi, da so bile to moje besede!“ je rekel Ksenofon. A
He«, sikne Kordun svojim: »Zdi se mi, da je stari blazen. A
Zdi se mi, da bi tako ne mogel spati, da bi se zdramil ...“ A
Zdi se mi, da je celo tisti vmes, ki je našo Baro uropal.« A
Veš, zdi se mi, da bi ti rad povedal nekaj o tvoji ženitvi.« A
Zdi se mi, da se nikoli ne bom izprehajal!“ je pomislil Šimen. A
Pest je tukaj pod mano in zdi se mi, da ne drži več tako trdo. A
Repa nimajo, pa vendar ne vem; zdi se mi, da repa nisem videl. A
Zdi se mi, da je bila že nekoč doli, kali,« jo gleda Turjaški. A
Zdi se mi, da filozofija o slabosti sveta vendar ni prav zdrava. A
Zbadljivo pa še pristavi: »Zdi se mi, da igrate komedijo, ata!« A
Zdaj je nekoliko odebelela in zdi se mi, da so njene oči večje...« A
Zdi se mi, da me je nekdo poklical -- od hriba dol, od gozda sem. A
Zdi se mi, da je v bistvu pač prav tisto, kar ste prej povedali.« A
Zdi se mi, da smo že vsi predolgo živeli in da smo se preveč učili. A
Tega je že nekaj let sem; zdi se mi, da sem imel vročinsko bolezen. A
Zdi se mi, da je tudi moja prva planika poškropljena s kapljami krvi... A
Poglej, zdi se mi, da nismo živeli prav, in dobro je, da se pokorimo. A
Zdi se mi, da vam ga je grof prepovedal pri meni celo v gostih piti.« A
Zdi se mi, da Ostrorogi hiti za Jezerno.,« je opozoril očeta Tura Sulec. A
Odločno je odvrnila: »Gospa mati, zdi se mi, da nimam pravega poklica!« A
Na uho povedano: zdi se mi, da se včasih tudi vrne, le pokazati se noče. A
Prav zares ... zdi se mi, da si se od včeraj postaral najmanj za leto dni. A
Zdi se mi, da nalašč zatajuje kašelj, zato da bi drugih ne motil in žalil. A
Zdi se mi, da ne znaš tako dobro tujega jezika, da bi lahko vsemu verjela... A
Zdi se mi, da je počivala tako celo leto ali še dalje, - tiha in zapuščena. A
Zdaj bi me ne bolela več žal beseda, še udarca, zdi se mi, da ne bi čutila. A
Zdi se mi, da se še nikoli niso nasmehnile njegove tenke,ravne, stroge ustnice. A
Težko mi je pri srcu; on govorí in zdi se mi, da govorim sam o svoji bridkosti.“ A
Zdi se mi, da so ljudje preveč zagnani, da bi se jim lahko kar tako - izmuznil.« A
Umrl je kmalu; zdi se mi, da zaradi bridkosti, ki je ni mogel dopovedati nikomur. A
Zdi se mi, da bi bila v vsakem oziru primeren motiv za globoko in zanimivo novelo. A
Zdi se mi, da bi se ne bila smela poslavljati podnevi in celo ne pod oblačnim nebom ... A
Njegov tovariš mu lepo streže pa z nami ne more nič govoriti; zdi se mi, da je Francoz. A
Držala je knjigo v obeh rokah in je strmela vanjo; zdi se mi, da je bil Goethejev Werther. A
Zdi se mi, da slišim glasove: otroške in vriskajoče, globoke, prezgodaj dozorele, smeh in jok. A
Gospa Tratnikova ni poznala vejic in pik; a zdi se mi, da imajo to svojstvo vse ”narodne dame“. A
Ludno se je z našim gospodom godilo, veliko bi vam imel povedati, pa zdi se mi, da se ravno pelje.« A
In zdi se mi, da so bile samo prijetne sanje, kadar je pripovedoval oče, ”kako lep je njegov smeh“. A
Ne poznam te, gospod, ampak zdi se mi, da sem te že videla nekoč, ali pa se mi je le sanjalo o tebi. A
Vem, da sem jo prinesel in da sem jo vrgel nekam; nalašč, zdi se mi, da sem jo bil takrat pripravil. A
Cesta je menda pod oknom; dvorišče, zdi se mi, da je bilo v prejšnjem stanovanju. A
Zdi se mi, da gledam pred seboj vse mlade obraze, vesele in objokane, rdeče in bledikaste, polne in upale. A
Zdi se mi, da ne ljubim ženske, da ljubim tisto zvezdo, ki sije visoko nad vsemi, ali da ljubim sonce samo. A
Strah me je, Franc ... zdi se mi, da smo zašli s pota, da se vozimo po neznanih krajih ... ali si tukaj, Franc? A
Zdi se mi, da ni razumela, da mislim le na duhovno bogastvo, ki je vredno tisočkrat več kot vse materialno... A
Ženska je lepa reč, to je; lepa reč in drugega nič; zdi se mi, da je topopolnoma dovolj za pametno uživanje. A
Zame so barantali trije, dobil me je ta, ki je največ obljubil, zdi se mi, da je odštel devetdeset tolarjev.« A
Bolj tiho mu dé: »Zdi se mi, da je bil tačas, ko ste vi prišli, tu zraven v sosednji sobi, dal sem mu bil dela. A
Zdi se mi, da časih duša zadremlje, telo pa se giblje samovoljno še dalje, noge stopajo, oči gledajo, jezik govori. A
Glej, Kata,« se stisne Špeharjev k svojemu dekletu, »zdi se mi, da zdaj zdaj zasine jutro, a mi ne rečeš bev ne mev. A
Verujem ti, da nisi držal križem rok in jokal, ‒ zdi se mi, da sem videl nekaj mrtvih v Pobrežju. Nu, le pojdi v miru. A
Da bi spravil ves vroči pot, kolikor sem ga potočil, vso kri, kolikor sem je prelil -- bogastvo, zdi se mi, da bi bilo. A
III Pred davnim časom, - zdi se mi, da nisem imel takrat še niti treh let, - stanovali smo v beli hišici na Klancu. A
Kar zdi se mi, da bi se poslovila na tem kraju: ti da bi šla tod, jaz da bi šel ondod, ker nama ni dano in nikoli ne bo.“ A
Zdi se mi, da sem videl tadva nekoč s svojimi pravimi očmi; da zares živita nekje telesno, ne samo v mojih blodnih sanjah. A
Zdi se mi, da še spoštljivo govorite o laškem ‚žrebcu’,« je napravil glup dovtip glavar iz de Caballisovega imena in stanu. A
Spoznavši pa osebo, stoječo pred sabo, je izpregovoril mehkeje ter si z levo roko pomel oči: »Zdi se mi, da ste iz Poljan?« A
Še govoriti ne morem s teboj: če bi govoril s tabo, zdi se mi, da bi te ne bilo več; prestrašil bi se tvojega glasu, tresel bi se pred tabo!... A
Danes sem ti še prinesel, smiliš se mi; ne vem, ali ti bom mogel več kaj prinesti; zdi se mi, da so me jeli paziti in spoznavati, da ti kaj prinesem.« A
Kakor vidiš, je vsa stvar precej enostavna, in tako enostavno se bo tudi zvršila - danes se vidiva poslednjikrat; zdi se mi, da sva se naveličala oba - jaz in ona ...“ A
Zdi se mi, da bi bil v takem domu človek boljši, čistejši in mirnejši, da bi globlje mislil in da bi bila njegova umetnost večja, od cestnega praha in kavarnskega dima neoskrunjena ...“ A
In zdi se mi, da šele v tem boju leži prava vsebina umetnosti; vsi veliki umetniki so živeli nemirno, da, celo trnjeva je bila časih njih življenja pot; drugače bi pač ne bili veliki umetniki ... A
Zdi se mi, da nisem tako bolan, zdi se mi, da bi lahko še vstal, napotil se po ulicah, kjer so svetle izložbe, kjer hodijo ljudje v gosti pisani gneči, vsi veseli, božično vznemirjeni, vsi toplo zaviti v suknje. A
Zdi se mi, da nisem tako bolan, zdi se mi, da bi lahko še vstal, napotil se po ulicah, kjer so svetle izložbe, kjer hodijo ljudje v gosti pisani gneči, vsi veseli, božično vznemirjeni, vsi toplo zaviti v suknje. A
Bobnarica bila kozava in ni imela ne obrvi, ne vejic na vekah; tudi las, zdi se mi, da ni imela; slučajno se ji je krilo malo privzdignilo in videl sem njeno nogo preko nogavic - o, prijatelj, ne govoriva o tem! A
Friderik Avgust se je pričel ozirati po sobani, po kotih, po stropu in končno je spregovoril, odločno z nemilostivim glasom: ‚Mon dieu! Palffy, zdi se mi, da gotovo je, nikakor se ne motim, prepričan sem, da se je tu ‒ odpustite mi izraz ‒ pušil tobak!’ A
Rajtguzen ‒ ti presneti Tonček ti, včasi sva bila vinska brata na semnjéh in povsod, kjer sva se sešla! ‒ ta Rajtguzen je začel, to je res, ali oni grdi rokovnjači od peči so potlej name padli in te si ti zadržal, zdi se mi, da mi niso še bolj nametali, nisi li ti?« A
Vesela pa nikoli ne morem biti, v srcu me vedno nekaj skrbi; prihodnost premišljujem in zdi se mi, da naju bodo velike nesreče zadele in hude nadloge čez naju prišle; in Bog ve, kako je to, da sem zavoljo tega vedno žalostna, dasiravno prihodnjega noben človek ne ve.« A
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |