nova beseda iz Slovenije

'zakona o gospodarskih družbah' (701-800)



     TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH.   G
     ponavljati določbe zakona o gospodarskih družbah, ki bistveno širše   G
     upošteva spremenjene določbe novele zakona o gospodarskih družbah, ki   G
     In tu se celotna logika izvajanja zakona o gospodarskih družbah preneha.  G
     računovodskih standardov z novelo zakona o gospodarskih družbah potrebna   G
     tudi spremembe glede na določbe zakona o gospodarskih družbah, ki poslovnemu   G
     tisto, kar je glede na splošne določbe zakona o gospodarskih družbah potrebno   G
     zakona o gospodarskih družbah, ki - se opravičujem! - na gospodarskem sodišču   G
     od zakona o gospodarskih družbah, od zakona o prekrških, pa zakona, ki urejuje   G
     zakonov, od zakona o gospodarskih družbah do zakona o pomoči družbam v težavah,   G
     noveli zakona o gospodarskih družbah, ki poslovnemu registru dodaja povsem novo   G
     je, da je določbe 241. člena zakona o gospodarskih družbah, ki govorijo pravzaprav   G
     Zato ponovno poudarjamo pomen čimprejšnjega sprejetja zakona o gospodarskih družbah 1.  G
     mednarodnoračunovodskih standardov z novelo zakona o gospodarskih družbah to preprosto   G
     Kot rečeno, je to ključna in zelo pomembna novost novega zakona o gospodarskih družbah.  G
     Nadaljujemo s prekinjeno 14. točko dnevnega reda - predlog zakona o gospodarskih družbah.  G
     Spoštuje dogovor, ki je potem seveda tudi apliciran v tem 703. členu zakona o gospodarskih družbah.  G
     Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH.  G
     Slednje predstavlja celo širitev pravic delavcev v primerjavi z rešitvijo Zakona o gospodarskih družbah.   G
     Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda - s prvo obravnavo predloga zakona o gospodarskih družbah.  G
     Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda - to je z drugo obravnavo predloga zakona o gospodarskih družbah.  G
     Gre za to, da je v trenutnem predlogu zakona o gospodarskih družbah članstvo v nadzornih svetih omejeno na največ na tri članstva.  G
     Iz diskusije in argumentov na odboru je sledilo, da je ta limit 20, ali je to na podlagi Zakona o gospodarskih družbah ali kako drugače.  G
     Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o gospodarskih družbah, prva obravnava, je primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo.  G
     To je zakona o prevzemih, zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodka pravnih oseb, zakona o gospodarskih družbah in verjetno bi še lahko našli kakšnega.  G
     V Republiki Sloveniji se bo uvedba evropske delniške družbe implementirala s sprejemom zakona o gospodarskih družbah, ki je tudi že v parlamentarnem postopku.  G
     Vsebina obeh zakonov je po vsebini sorodna in oba zakona sta v tesni medsebojni soodvisnosti z rešitvami, ki so predvidene v predlogu zakona o gospodarskih družbah.  G
     Tako, da v posebnem poglavju zakona o gospodarskih družbah bo ta zadeva o enotirnem sistemu upravljanja urejena, vgrajena in za nacionalno in evropsko delniško družbo.   G
     V ta okvir sodi ne nazadnje tudi novela zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je pravzaprav logična posledica sprememb v okviru zakona o gospodarskih družbah.  G
     Zakonodajno-pravna služba je predlagala, predstavila številna mnenja in tudi pomisleke, nekatere splošne narave, nekatere pa k posamičnim členom zakona o gospodarskih družbah.  G
     Glede na to, da vidim, da ni nobene pripombe glede delovanja naprav, nadaljujemo s prekinjeno 14. točko dnevnega reda - tretja obravnava predloga zakona o gospodarskih družbah.  G
     Zakon je skušal povzeti ureditev iz Zakona o gospodarskih družbah 1, ko lahko družba preneha po skrajšanem postopku brez postopka likvidacije, če vsi družbeniki predlagajo sodišču tak izbris.  G
     Če se na podlagi prvega zakona - zakona o gospodarskih družbah ustanavljajo oziroma povezujejo posamezniki z namenom iskanja dobička, to ne more biti v interesu oziroma v skladu z drugim zakonom.  G
     Mislim, da pozornost, tudi kar se tiče državnega zbora, ko bo v prihodnjih tednih obravnaval spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah, je prav posebna in bomo na to morali še kako paziti.   G
     Kot vidimo v obrazložitvi predlagatelja, je bil obravnavi predlog zakona pripravljen z namenom iskanja rešitev glede sprememb, ki jih bo prenašal oziroma prinašal novega zakona o gospodarskih družbah.   G
     Če pogledamo četrti odstavek 52. člena veljavnega zakona o gospodarskih družbah, se družbe, ki so po 53. členu tega zakona dolžne izdelati konsolidirano letno poročilo, samodejno štejejo za velike družbe.  G
     Mislim, da je tukaj potrebno poudariti, da dopolnjen predlog ZGD-1 že sedaj v 704. členu določa, da se postopki, ki bodo ob uveljavitvi ZGD-1 že v teku, dokončajo po določbah zakona o gospodarskih družbah.  G
     Pred nami je obravnava Predloga zakona o sodelovanju delavcev v enotirnem sistemu upravljanja, kar je bilo do sedaj urejeno v prehodnih določbah Zakona o gospodarskih družbah oziroma v njegovem 703. členu.   G
     Prosila bi vsebinsko obrazložitev, da bomo ne nazadnje tudi tisti poslanci, ki ne sodelujejo ali pa ne sodelujemo v okviru zakona o gospodarskih družbah, vedeli dejansko, kaj pomeni črtanje tega amandmaja.   G
     To pomeni, da bodo morali delavci kot upniki, ko bodo po določbah zakona o gospodarskih družbah uveljavljali spregled pravne obveznosti v sodnem postopku in dokazati, da so družbeniki zlorabili pravno osebo.  G
     Kar se tiče tako imenovanega zasebnega interesa, ga imamo prav tako opredeljenega v Zakonu o gospodarskih družbah, kjer je eno osnovnih vodil Zakona o gospodarskih družbah kapitalske družbe ustvarjanje dobička.  G
     Vsekakor pa si želimo tudi, da bi zakon pomagal, da se krepijo sindikati na eni strani in tudi združenje delodajalcev na drugi, čeprav slednjim z vladnim predlogom zakona o gospodarskih družbah ne kaže najbolje.   G
     Z našim amandmajem, ki smo ga vložili k 273. členu zakona o gospodarskih družbah, želimo doseči, da se zmanjšajo omejitve, ki so predvidene v zakonu o gospodarskih družbah, ki zadevajo članstvo v nadzornih svetih.  G
     Namreč, razlog za sprejetje zakona je v tej medsebojni povezanosti materij Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in pa Zakona o gospodarskih družbah predvsem na poglavju o sodelovanju delavcev v organih družbe.  G
     Tako kot je bilo predvideno v osnovnem predlogu zakona o gospodarskih družbah, je potrebno tudi jasno povedati, da bi se močno znižale pravice delavcev do soparticipacije pri upravljanju družb z enotirnim sistemom upravljanja.  G
     To mislim, da je prednost in neka novost, bom rekel, tega Zakona o gospodarskih družbah, ki po moji oceni in po mojem poznavanju je precej izboljšan, precej boljši in daje določene možnosti, ki jih prej niso bile v tem zakonu dane.  G
     In dovolite, da tokrat tudi s tega mesta poudarim tisto, kar je po naši oceni najpomembneje, da si ta podjetja sama določajo, ali bodo zasledovala cilj iz naslova zakona o gospodarskih družbah, torej ustvarjanje maksimalnega dobička.  G
     Vsekakor menim, da je predlog zakona o gospodarskih družbah 1 za tretjo obravnavo zelo kakovostno zakonsko besedilo in upamo, da bodo lahko uporabniki zakona v gospodarskem okolju čim hitreje koristili ugodnosti in prednosti teh rešitev.  G
     Prav tako smo izpostavili vprašanje koncesijskih zadev, kar bi po naši oceni moralo vsaj krovno biti opredeljeno v zakonu o gospodarskih družbah, ampak je še vedno navkljub obljubi te vlade to izpuščeno iz zakona o gospodarskih družbah.   G
     In ta bistven problem, ki obstoja v zakonu, sedaj Vlada - želi prenesti iz prehodnih določb Zakona o gospodarskih družbah v Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne da bi za to obstojale dejanske potrebe.  G
     Predlagatelji so želeli, tako mi razumemo in tako tudi eksplicitno piše v njihovem uvodu, uskladiti nekatere določbe, za katere se pričakuje, da bodo sprejete v okviru zakona o gospodarskih družbah in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.  G
     Zakon o gospodarskih družbah je na vsak način temelj, je ustava in predvsem tisti akt, ki dokazuje oziroma opredeljuje možne posle, žal pa, vsaj po naši oceni, je še zmeraj v tem predlogu zakona o gospodarskih družbah mnogo preveč stvari nedorečenih.  G
     V povezavi z ureditvijo sodelovanje delavcev v organih družbe z enotirnim sistemom upravljanja predlagane spremembe sledijo sprejetim rešitvam iz 703. člena Zakona o gospodarskih družbah in jih v določeni meri, kjer je sprejemljivo, tudi nadgrajujejo.  G
     Iz javne predstavitve mnenj, ki je bila opravljena o predlogu zakona o gospodarskih družbah dne 26. januarja, in je razvidno, da se za obravnavana vprašanja sodelovanja zaposlenih pri upravljanju predvideva kompromisna rešitev, ki pa še ni dokončno izoblikovana.  G
     Vlada, ki v celoti zavrača predloge pobudnika ustavne presoje tega člena Zakona o gospodarskih družbah, je mnenja, da je primerno in potrebno prenesti problematiko sodelovanja delavcev pri upravljanju v ta zakon in s tem razbremeniti Zakon o gospodarskih družbah.  G
     To nam potrjujejo tudi odločitve odbora za gospodarstvo, ki je ugotovil, da urejanje vprašanj soupravljanja ne spada med materialne določbe zakona o gospodarskih družbah, in je zato v prehodnih določbah zapisal, da rešitve veljajo le, dokler ne sprejmemo zakon, o katerem sedaj razpravljamo.  G
     Še posebno pozornost smo namenili mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki podaja zelo kakovosten, pravnosistemski odraz njihovega videnja zakona o gospodarskih družbah in ki v ozadju še posebej izpostavlja pomanjkljivosti sprejemanja prejšnjih novel zakona o gospodarskih družbah.  G
     Še posebno pozornost smo namenili mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki podaja zelo kakovosten, pravnosistemski odraz njihovega videnja zakona o gospodarskih družbah in ki v ozadju še posebej izpostavlja pomanjkljivosti sprejemanja prejšnjih novel zakona o gospodarskih družbah.  G
     Po moji oceni bi bilo neumestno pričakovati, da neka poslanska skupina, najsi bo nacionalna stranka, DeSUS, Liberalna demokracija, kdorkoli, pristopi k celoviti spremembi zakona o gospodarskih družbah, ravno iz tistega naslova, kot ga je minister uvodoma napovedal, da je to ustava gospodarstva.  G
     Od oktobra, ko je vlada v obravnavo državnemu zboru predložila predlog zakona o gospodarskih družbah 1, pa do današnje tretje obravnave v državnem zboru je državni zbor po osmih novelah zakona o gospodarskih družbah tokrat prvič večkrat zelo temeljito pretehtal in razpravljal o materiji tega zakona.  G
     Od oktobra, ko je vlada v obravnavo državnemu zboru predložila predlog zakona o gospodarskih družbah 1, pa do današnje tretje obravnave v državnem zboru je državni zbor po osmih novelah zakona o gospodarskih družbah tokrat prvič večkrat zelo temeljito pretehtal in razpravljal o materiji tega zakona.  G
     Možne so neke spremembe v skladu s temi vašimi odločitvami, vendar v konceptu, kakršen je zakon skupaj s to novelo, bi lahko koristno pomagal preiti preko tistih dvomov, ki so se pojavili po spremembah zakona o gospodarskih družbah, ki je uvedel enotirni sistem upravljanja tudi v gospodarske družbe.  G
     Za nas je pomembno tudi to, da je ta zakon pravzaprav ravno tako opcijski, nima še svoje podstati v zakonu sprejete, ni še zakona o gospodarskih družbah sprejetega, zatorej napoveduje nekaj, kar bo možno uresničevati potem, ko bodo ti pogoji, torej sprejem zakona o gospodarskih družbah, zagotovljeni.  G
     Za nas je pomembno tudi to, da je ta zakon pravzaprav ravno tako opcijski, nima še svoje podstati v zakonu sprejete, ni še zakona o gospodarskih družbah sprejetega, zatorej napoveduje nekaj, kar bo možno uresničevati potem, ko bodo ti pogoji, torej sprejem zakona o gospodarskih družbah, zagotovljeni.  G
     Predlagatelj zakona o gospodarskih družbah v ničemer, res v ničemer ne posega ali spreminja delavskega soodločanja v dvotirnem sistemu upravljanja, ki ga ureja zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ampak samo ureja delavsko soodločanje v enotirnem sistemu, ki nima nobene druge pravne podlage.   G
     Osnovni namen tega zakona je, kot smo danes že slišali, uskladiti veljavni zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju s predlaganimi novimi določili zakona o gospodarskih družbah, o enotirnem sistemu upravljanja delniških družb, ki ga uzakonja vlada v okviru omenjenega zakona o gospodarskih družbah.   G
     Osnovni namen tega zakona je, kot smo danes že slišali, uskladiti veljavni zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju s predlaganimi novimi določili zakona o gospodarskih družbah, o enotirnem sistemu upravljanja delniških družb, ki ga uzakonja vlada v okviru omenjenega zakona o gospodarskih družbah.   G
     Ta predlog zakona je tako, kakor so že prej moji kolegi povedali, preuranjen in da ne govorim o tem tudi nekorektno, enostavno preslišano ali pa pozabljeno, kaj je bilo dogovorjeno ob sprejemanju sprememb Zakona o gospodarskih družbah v zvezi z uvajanjem enotirnega sistema upravljanja v gospodarskih družbah.  G
     Dejstvo je, da so kapitalske družbe, če vzamemo za primer delniške družbe, lahko za posamezen posel ali pa za celoten spekter svojega delovanja še zmeraj organizirane in tudi statutarno opredeljene tako na podlagi zakona o gospodarskih družbah, kar je prav, kakor tudi na podlagi zakona o javnih gospodarskih družbah.  G
     V tem smislu sprejemamo predlog zakona v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke kot neke vrste tehnični zakon, ki je sam po sebi umeven, in ga podpiramo, vključno s temeljno spremembo, ki jo narekuje 703. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki opredeljuje sodelovanje delavcev v organih družbe z enotirnim sistemom upravljanja.  G
     In drugič, v koncernskih družbah, ki imajo večje število hčerinskih podjetij, predstavlja to nepotrebno omejitev in s tem zapletamo normalno poslovanje podjetij, kar pa mislim, da ni intenca zakona o gospodarskih družbah, vsaj tako je bilo predstavljeno v uvodnih predstavitvah prejšnjih obravnav s strani vlade Republike Slovenije.   G
     Skratka, prvotna intenca piscev zakona ni bila naklonjena delavcem, bila je izrazito ljudomrzna, zato je potrebno izpostaviti in pozitivno oceniti prizadevanja ministra za gospodarstvo, ki je prisluhnil tem pomislekom in argumentom in v dialogu in iskanju kompromisa je sedaj bistveno korigiran predlog zakona o gospodarskih družbah.  G
     Upoštevaje sprejeto rešitev iz Zakona o gospodarskih družbah, ki določa, da se določbe o sodelovanju delavcev v organih družbe v enotirnem sistemu upravljanja ne uporabljajo za majhne družbe, predlog sprememb zakona uvaja enako rešitev tako za družbe z enotirnim sistemom upravljanja kot tudi za družbe z dvotirnim sistemom upravljanja.  G
     Glede na to, da je danes pred nami tretja obravnava zakona o gospodarskih družbah, ni odveč, če povemo, da smo potem, ko ga je vlada predložila v obravnavo državnemu zboru, opravili v mesecu novembru splošno razpravo, v januarju javno predstavitev mnenj, nato razpravo na odboru za gospodarstvo ter drugo obravnavo tukaj v državnem zboru.  G
     V okviru celovite prenove Zakona o gospodarskih družbah je bila v Sloveniji v letošnjem letu uzakonjena tudi možnost družb, da svobodno izbirajo med dvotirnim ali pa enotirnim sistemom upravljanja, pri čemer je zakon povsem na novo podrobno uredil enotirni sistem upravljanja delniških družb in nekoliko dopolni tudi obstoječe dvotirni sistem upravljanja.  G
     Torej, osnovni razlog, da smo se v skupini poslancev Socialnih demokratov odločili za predlog noveliranja zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju družb, je v dejstvu, da se v okviru celovite prenove zakona o gospodarskih družbah uzakonja tudi možnost družb, da svobodno izbirajo med tako imenovanim dvotirnim in enotirnim korporacijskim upravljanjem.  G
     V Sloveniji obstaja veliko podjetij, ki se na podlagi tretjega odstavka 52. člena tega sedaj veljavnega zakona o gospodarskih družbah štejejo med srednja podjetja, vendar jih zakon v skladu z naslednjimi odstavkom tega člena avtomatično obravnava kot velike družbe, in sicer iz razloga, ker so po 53. členu tega zakona dolžne izdelati konsolidirano letno poročilo.  G
     Torej v isti statusni obliki posameznega podjetja, ko nihče ne ve oziroma noče vedeti, na podlagi katerega člena naj se odvija kateri posel: ali na podlagi člena zakona o gospodarskih družbah ali na podlagi člena zakona o javnih gospodarskih družbah, ki je v popolnosti drugačen, ker spremlja drugačne rešitve, rešitve javnega interesa in ne rešitev iskanja dobička.  G
     Poleg tega bi želel poudariti tudi, da smo ob zamiku sprejemanja zakona o gospodarskih družbah 1 skupaj s predstavniki gospodarstva dosegli tudi ustrezne rešitve uporabe bilančnih določb za družbe in podjetnike v letu 2006, kajti prvotno je bilo predvideno, da bo zakon stopil v veljavo s 1.1.2006, kar ni mogoče, in v teh prehodnih obdobjih smo uredili tudi to praznino.  G
     Spodbujanje konkurenčnosti v smislu zasledovanja cilja blaginja za vse, ampak ob tem naj poudarim, da ni bilo ne na matičnem delovnem telesu, ne v dosedanjih delih, nikjer izpostavljenih tistih ukrepov, ki bi dejansko spodbudili gospodarsko konkurenčnost, pa naj izhajajo iz zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, zakona o prevzemih, ali zakona o gospodarskih družbah.  G
     Ne glede na to moramo priznati, da v formalnem in dejanskem pogledu razlika med nadzornimi sveti in njihovem vključevanju delavcev in med upravami oziroma upravnimi odbori in njihovem vključevanju je razlika, vendar sodimo, da razlika ni tolikšna, da bi opravičevala tako veliko razlikovanje, kot ga je sedanji zakon v prehodnih določbah Zakona o gospodarskih družbah prinesel.  G
     Če je in če je uredba o evropski delniški družbi, ki nosi oznako SE2157/2001ES, glavni naveden razlog za prenovo zakona o gospodarskih družbah, ni pa še podana v bistvu podlaga ureditve soupravljanja v njej, ravno tako na podlagi evropske direktive, ki nosi oznako 2001/86ES, lahko mirne duše rečemo, da je najmanj ta zakon v koliziji s tema dvema zadevama, ki sem jih zdaj naštel.  G
     Ministrstvo za gospodarstvo oziroma bolje rečeno minister za gospodarstvo se je v svoji uvodni predstavitvi pohvalil oziroma izrekel, da so v tem predlogu zakona o gospodarskih družbah vkomponirani tako predlogi oziroma stališča posameznih poslanskih skupin oziroma političnih strank, da je v predlogu tega zakona doseženo soglasje z vsemi tistimi, ki so izkazovali interes in posamezne rešitve.   G
     Ta argument, ki smo ga predstavili, bo vlada danes, na pustni torek, pri naslednji točki seveda zlorabila v drugo smer, ker bomo pri spremembah in dopolnitvah zakona o sodelovanju delavcev in pri opravljanju, ki ga je vložila opozicija slišali, da še ni čas, da bi ta zakon bil sprejet in da seveda ne moremo dokler ni zakona o gospodarskih družbah sploh sprejeti predloga opozicijskih poslancev.   G
     V okviru celovite prenove Zakona o gospodarskih družbah je bila namreč v Republiki Sloveniji v letošnjem letu uzakonjena možnost družb, da svobodno izbirajo med dvotirnim in enotirnim sistemom upravljanja, pri čemer je zakon povsem na novo podrobno uredil enotirni sistem upravljanja delniških družb in v izogib pravni praznini začasno uredil tudi vprašanja sodelovanja delavcev v organih teh družb.  G
     V spreminjevalnem dokumentu, ki so ga predlagatelji pripravili k zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju, je napisano, da je osnovni cilj zakona uskladitev veljavnega zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju s predlaganimi novimi določili zakona o gospodarskih družbah, o enotirnem sistemu upravljanja delniških družb, in sicer izključno v poglavju o sodelovanju delavcev v organih družb.  G
     S tem je zakonodajalec in seveda, kar je še toliko bolj kritike vredno, izvršna veja oblasti dopustila največje, po naši oceni, možnosti za izvedbo finančnih špekulacij, ko po eni strani državna podjetja odvajajo, recimo, kar dobiček na podlagi zakona o gospodarskih družbah, negativno stanje pa seveda pripisujejo državi na podlagi določb zakona o javnih gospodarskih družbah, ena in ista podjetja.   G
     V skladu z veljavnim 261. členom zakona o gospodarskih družbah, ki je veljal do sedaj in v času tudi prejšnje vlade oziroma koalicije, je morala družba imeti nadzorni svet samo v primeru, če je bil osnovni kapital družbe večji od 410 milijonov tolarjev, če je bilo povprečno število zaposlenih večje od 500, če je bila družba ustanovljena sukcesivno, če gre za javno družbo ali če je število delničarjev večje od 100.  G
     Ta zakon leta 1999 je prinesel določeno čudno unikatno rešitev na tem področju, ko predvideva izbris po službeni dolžnosti podjetij, ki v dveh zaporednih letih niso predložile letnih poročil, nimajo premoženja, 12 mesecev ne opravljajo prometa preko svojih računov, ki se niso uskladile z določbami Zakona o gospodarskih družbah, ta zakon naj bi pospešil, izboljšal finančno disciplino in seveda tudi ažuriral naš sodni register.  G
     V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo si enotni, da po vprašanju pravice delavcev, da sodeluje pri upravljanju družb z uveljavitvijo novega zakona o gospodarskih družbah ne bi smelo priti do pravne praznine oziroma nezmožnosti, da delavci oziroma zaposleni stopajo v sistem upravljanja tudi v enotirnem sistemu, za kar se je vsaj prehodno poskrbelo v drugi obravnavi predloga zakona o gospodarskih družbah na matičnem delovnem telesu.  G
     V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo si enotni, da po vprašanju pravice delavcev, da sodeluje pri upravljanju družb z uveljavitvijo novega zakona o gospodarskih družbah ne bi smelo priti do pravne praznine oziroma nezmožnosti, da delavci oziroma zaposleni stopajo v sistem upravljanja tudi v enotirnem sistemu, za kar se je vsaj prehodno poskrbelo v drugi obravnavi predloga zakona o gospodarskih družbah na matičnem delovnem telesu.  G
     Nesprejetje teh treh amandmajev lahko povzroči zakonsko neenakost vseh zaposlenih v Sloveniji; za tiste, ki bodo po sprejetju te novele zakona oziroma tega zakona o ZGD-ju imeli organiziran sistem upravljanja po tako imenovanem dvotirnem sistemu in bo veljal zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, in za tiste, ki bodo na podlagi zakona o gospodarskih družbah in tega 703. člena imeli organiziran tako imenovani enotirni sistem upravljanja.  G
     Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je k zakonu o gospodarskih družbah v delu, ki se nanaša ravno na ohranitev pravic delavcev do informiranosti oziroma participacije pri upravljanju, v sodelovanju s sindikati vložila kar nekaj amandmajev, ki so bili sistemsko zavrnjeni, ker - obrazložitev je sicer korektno podal vladni predstavnik - 'niso materije zakona o gospodarskih družbah, ampak sodijo v okvir zakona o sodelovanje delavcev pri opravljanju.'   G
     Pričakovati pa bi bilo, da vlada, ko leta in leta napoveduje spremembo nove ustave oziroma zakona o gospodarskih družbah in da vlada, v kolikor v svojem uvodnem nastopu trdi in zagotavlja, da ta zakon predstavlja konsenz vseh tistih idej, ki pripomorejo k razreševanju gospodarske situacije, situacije s področja javnih financ, ne vkomponira tistega najpomembnejšega elementa, ki se odraža na vseh področjih našega življenja in na področju življenja posameznih gospodarskih družb.   G
     V povezi z ureditvijo sodelovanja delavcev v organih družbe z enotirnim sistemom upravljanja predlagane spremembe zakona sledijo sprejetim rešitvam iz 703. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki je ravno na tem področju doživel temeljito obravnavo in na koncu rešitev, ki je bila večinsko podprta tako s strani strokovne, akademske in interesne javnosti, kljub temu pa so bile ravno rešitve tega člena ZGD-ja predlagane v ustavno presojo, vendar pa Ustavno sodišče še ni izdalo odločbe.  G
     Poglejte, ne glede na določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki ureja ta zakon, ureja delavsko soodločanje v dvotirnem sistemu upravljanja, in ne glede na zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju evropske delniške družbe, ki je sedaj v tem trenutku v medresorskem usklajevanju in bo tudi predlagan v državni zbor v sprejetje, se v zakonu o gospodarskih družbah ureja pravna praznina za soodločanje delavcev pri upravljanju pri enotirnem sistemu zakona o gospodarskih družbah.  G
     Prvi razlog je bil dejstvo, da je Vlada v mesecu februarju letošnjega leta, ko smo sprejemali novelo Zakona o gospodarskih družbah, zavrnila predlog poslanske skupine Socialnih demokratov, ki je vložila v parlamentarno proceduro dopolnitev Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, z intenco, da se istočasno z Zakonom o gospodarskih družbah dopolni tudi Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki bo na podlagi novega Zakona o gospodarskih družbah uvedla tudi enotirni sistem upravljanja.  G
     Prvi razlog je bil dejstvo, da je Vlada v mesecu februarju letošnjega leta, ko smo sprejemali novelo Zakona o gospodarskih družbah, zavrnila predlog poslanske skupine Socialnih demokratov, ki je vložila v parlamentarno proceduro dopolnitev Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, z intenco, da se istočasno z Zakonom o gospodarskih družbah dopolni tudi Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki bo na podlagi novega Zakona o gospodarskih družbah uvedla tudi enotirni sistem upravljanja.  G
     Torej, tisto področje, ki ga v okviru Slovenske nacionalne stranke še posebej izpostavljamo v negativni luči, saj smo od leta 2000 vladi Republike Slovenije nakazali postavko povišanja sredstev na tej postavki in seveda posledično s tem znižanje vseh tistih postavk, ki pa dejansko skozi davke bremenijo državljanke in državljane: razmerje zakona o gospodarskih družbah v povezavi z zakonom o javnih gospodarskih družbah in o dvojni specifikaciji enega in istega podjetja ter posledično s tem uveljavljanje oziroma sklicevanje na določbe enega podjetja v primeru pozitivnega rezultata oziroma negativnega rezultata.  G
     V poslanski skupini Socialnih demokratov smo predlagali splošno razpravo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ker menimo, da bi bilo koristno, da Državni zbor oceni, ali je predlagani zakon zrel za nadaljnji postopek sprejemanja ali pa bi bilo prav z njegovim sprejetjem počakati, dokler niso, prvič, urejena vprašanja v smislu sodelovanja civilne družbe glede ocene, ali zakon po 13-ih letih sodelovanja delavcev po upravljanju poleg nekateri bolj uskladitvenih rešitev že zahteva tudi temeljitejšo oceno, kaj in kako sodelovanje delavcev pri upravljanju poteka v podjetjih - da o zavodih ne govorimo, ker tam vprašanja sploh nimamo urejena -, in drugič, da bi skupaj ocenili, ali je pametno, da se vprašanje tega zakona postavlja v času, dokler zoper prehodne določbe Zakona o gospodarskih družbah, ki smo jih sprejemali pred nekaj meseci, poteka pred Ustavnim sodiščem ustavni spor.  G

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA