nova beseda iz Slovenije

osupel (426)


črnožalni Romeo? JERMAN      osupel     : Čemu da bi trepetal  A
z enim glasom. KOMAR      osupel     : Z enim glasom? ZDRAVNIK  A
JERMAN je stal za trenotek      osupel     : Kakšna je bila beseda  A
stoji v objemu neskončno      osupel.     Kako to?   A
PETER odskoči neskončno      osupel:      Oče! ŽUPAN: Tak ne  A
POPOTNIK postojí najprej ves      osupel,      nató séde truden na rob  A
pokopan v temotnem grobi!      Osupel      precej pred njim obstoji  A
Ko ves zabuhel, hrom in      osupel      bolščiš v ogledalo in  A
se vrnem!« Mož me je      osupel      pogledal in bolj pohlevno  A
ji je odtegnil roko in      osupel      pridržal korak. »Luciana  A
strdila. Nekaj časa je stal      osupel      in nehote občudoval divjo  A
vedel, da ga gledam.      Osupel      si je ukazal, da se mora  A
dohitel... Poleg sebe je      osupel      zagledal debeluščka, ki  A
prekinila, da je za hip      osupel      obmolknil, potem pa dobesedno  A
notranjost šole. Tu je Vardžo      osupel      opazil množico zajetih  A
pomiril. Vodnik, šokiran,      osupel,      nepripravljen, je brez  A
     Osupel      ga pogleda Rožanec, in  A
stran 201 . / Nič manj      osupel      ni bil Rožanec, čeravno  A
časa neumno gledal in      osupel      poslušal, kako se je Mana  A
da ne bi pred sodnikom      osupel      nepremišljeno govoril  A
do ritmajstra, ki ves      osupel      gleda v živo podobo, katero  A
žena.« Možina je ves      osupel      strmel v ritmajstra, ta  A
treščilo, ter se bližal koči.      Osupel      je obstal, zagledavši  A
odgovoril Vilar, ki je      osupel      stal kraj deklice.»Za  A
sezutim čevljem v roki,      osupel      in od strahu se tresoč  A
gospod komisar!« Jaz sem      osupel      seveda, on mi je pa ljubeznivo  A
mi je sape. Ciber mi      osupel      da uro v tresočo roko  A
bi šla proti Azbadu.      Osupel,      srečen in omamljen hiti  A
Pojdi!« Abiatar je stal      osupel      in bi bil rad še govoril  A
Radovan je bil tako      osupel,      da ni izpregovoril besede  A
roke precejšnjo bolečino.      Osupel      se je potipal še enkrat  A
Lovrek se zbudi.      Osupel      obrača glavo ...Kje je?  A
prignal?“ Jokec je bil ves      osupel      in je strmel z debelimi  A
plane pogled, izgubljen,      osupel,      v preveliko lepoto ...Tihe  A
obraz, da je bil študent      osupel      in je za trenotek povesil  A
gledal jo je nekaj časa ves      osupel,      nato se je zvonko zasmejal  A
takisto?“ je jecljal ves      osupel      in je stal pred sodnikom  A
bil ves prestrašen in      osupel      in jo je prijel za obedve  A
nastežaj. Strmel sem      osupel      in skoraj prestrašen na  A
privzdignil je obrvi ter se      osupel      ozrl name. ”Če bi gospod  A
vzkliknil tovariš in je strmel      osupel      za Štefanom, ki je dolg  A
in samozavesti ... Ves      osupel,      kakor na tla potisnjen  A
treščil z žametnih peroti,      osupel      in prestrašen je ugledal  A
je ležal na tleh, se je      osupel      ozrl, kakor da je bil  A
ga gleda poslušalec ves      osupel      in nem: ”Ali, gospod  A
postrežniku, ki ga je      osupel      gledal. ”Tudi vam še  A
ustnicami. Gledal je      osupel      gospodarja in družino  A
že na mizi. Postal je      osupel      pred durmi, namršil je  A
smejali, Jernej pa je bil      osupel      in užaljen. »Povejte  A
Ozrl se je in je bil      osupel,      ko je ugledal dolgega  A
kakor boste prosili!«      Osupel      je poslušal Jernej take  A
kakor sem rekel!« Ves      osupel,      ves prestrašen je pogledal  A
rekel Jernej in je bil      osupel      ob njih prešernosti.   A
z menoj, prijatelj!“      Osupel      sem se okrenil. ”Kam  A
je ugledal, je bil ves      osupel.      ”Kaj ti si?“ je vprašal  A
Popotnik nas je pogledal      osupel.      ”Tod že ne, koder vozite  A
”Kaj ?“ sem vzkliknil      osupel.      Prvikrat se je zgodilo  A
stal sem na pragu ves      osupel      in osramočen. ”Kaj  A
postal je nenadoma ves      osupel.     V potoku je zašumelo, zaškropil  A
Kam, Liza?“ je vprašal      osupel      in je iztegnil roko.Liza  A
nedelje?“ Jareb je bil      osupel      in skoro vznemirjen.   A
vstala, Jareb je sedel      osupel,      kakor pijan. ”Kaj sem  A
karkoli si!“ - ter vidiš      osupel      in osramočen, da si bil  A
izbo, stal je pred durmi      osupel      in osramočen, niti ni  A
in ga je pogledal ves      osupel.      ”Počemú taka jeza?  A
mize. Oče ga je najprej      osupel      pogledal, nato pa je široko  A
Stal je in je gledal      osupel,      strmeč, nato pa se je  A
junaka. Tudi sam sem bil      osupel,      ko sem jo spoznal.   A
zakaj to?“ je jeknil ves      osupel.     Nato me je premeril nezaupljivo  A
plameneče oči in sem bil ves      osupel.     Njegova lica so bila zardela  A
bile njegove oči in ves      osupel      mi je strmel v obraz.  A
Čemu?“ je vzkliknil ves      osupel.      ”Cesta je zaprta!“  A
pest na prsi. Ozrl se je      osupel,      pa ni videl nikogar.Stal  A
vzdrami ter ugleda ves      osupel      nove ljudi in nove kraje  A
čelo ter vzklikne ves      osupel:      ”Saj je le suknja, jaz  A
tuj: v prvem trenotku je      osupel,      če gleda dolgo in natanko  A
Egon jo je pogledal      osupel.      ”Kaj se je zgodilo  A
Kaj?“ je vprašal Stožer      osupel      in se je ozrl.”Njegovo  A
vzkliknil Egon. Gledal je      osupel      nanja, ni videl, kako  A
Marta. On se je tresel,      osupel      in plah je bil njegov  A
svatba ...“ Oziral se je      osupel      in vprašujoč, kakor da  A
Jakob jo je pogledal      osupel.      ”Če je umetnost?  A
lažnivci!“ Obmolknil je ves      osupel      in prestrašen, kakor da  A
Tovariš ga je pogledal ves      osupel      ter mu je umaknil roko  A
in njen pogled je bil      osupel.      Sklonil se je še niže  A
je prišla, je bil ves      osupel      in prestrašen.Radost ni  A
ga je pogledal Ferjan      osupel.      ”Nisem tako mislil  A
Kakšna teta?“ sem jecljal      osupel      in neumen.”Nimam tete  A
tukaj ?“ sem vzkliknil      osupel      in vesel.”Mislil sem,  A
slučajno ob cesti in vprašuje      osupel:      ”Kaj pa sem storil?“Velikokrat  A
jaz in sem bil neizmerno      osupel.     Ozrl sem se po izbi ter  A
je prašal poet, tako      osupel      kakor jaz.”Zakaj ne že  A
razbojnik!“ Pogledal sem ga      osupel.      ”Tisti stradač, tisti  A
mu toži po zapečku!“      Osupel      se je ozrl nanj Bogomil  A
...“ Grivar je bil ves      osupel,      besede so bile resnobne  A
Grivar, kakor je bil pijan,      osupel      ozrl nanj; videl je sklonjeno  A
je vprašal Grivar ves      osupel.      ”Moj mož je bil!  A
Majer se je okrenil ves      osupel      in mu je strmel v obraz  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA