namrši* (61)

zaupljivi pogled in tožno	namrši	obrv: »Oh, padarji jo	A
- Nisem Jelica! - se	namrši	in našobi ustnice, ki	A
pogleda. Z vso silo krčevito	namrši	obrvi ter ji z brezmejnim	A
Kutschera se zravna in se	namrši,	kakor bi bil globoko užaljen	A
Drejc!« Tildica se	namrši	in ga očitajoče premeri	A
glasno biti. Kutschera se	namrši	in se počasi ozre v uro	A
krčevito nagrbanči čelo,	namrši	obrvi, stisne čeljusti	A
Cenetom!« zarevsa Cene in se	namrši.	»O ti prismuk	A
Ferhadbeg! ‒ Herbartu se	namrši	čelo, nagne se naprej	A
Drejc! ...« Vsi trije se	namršijo	in se ozro proti Dragi	A
Sveti večer? - se je	namršil	Temnikar.- Ha!	A
treba? - se je še bolj	namršil	Temnikar, a se je takoj	A
Res sem otročji!« se je	namršil.	»In trmast.	A
blato?« Še bolj se je	namršil.	Nato pa je zmajal z glavo	A
ognjenega hudiča! se je	namršil	in stisnil samokres.	A
Gioconda neki!« sem se	namršil,	ker mi ni bilo prijetno	A
A še tisti hip se je	namršil,	ker se je spomnil, da	A
in Tino. Ded se je hudo	namršil,	a tudi meni je bilo zelo	A
vem, mislim, da deset.«	Namršil	je čelo. »Zahteval sem	A
večeru v Vilarjevo šobo.	Namršil	in razščetinil je lase	A
Ustavil se je pred nama,	namršil	obrvi in z odločnim, strogim	A
Smrekar je obrvi tako	namršil,	da bi bil divjal in vsakega	A
umetnosti in lepoti?“	Namršil	je rumeni čop, zavil obili	A
je vzdignil ukazovaje,	namršil	je obrvi ter s svojim	A
je osupel pred durmi,	namršil	je obrvi, ozrl se je po	A
razsodi, župan!« Župan je	namršil	obrvi, nagubančil je čelo	A
pa se ni smejal, temveč	namršil	je svetle obrvi.	A
mimo občinski pisar in je	namršil	dolge obrvi. ”Odkod	A
smejal, župan Frfila je	namršil	obrvi.	A
je roke pod glavo in je	namršil	obrvi. ”Tukaj ste	A
stisnil je bil ustni,	namršil	obrvi, v visoko čelo se	A
okleknite, otroci!“ Gospod je	namršil	obrvi. ”Kaj bi s to	A
ima odprta.“ Župnik je	namršil	obrvi. ”Človek je,	A
Šviligoj, ki je bil učen, je	namršil	obrvi.”Kam pa je izginila	A
je spravilo v zadrego;	namršil	je obrvi ter se sklonil	A
je vprašal Lojze in je	namršil	obrvi. ”Za Malnarja	A
skomizgnil Lavrin in je	namršil	obrvi.Stopil je tik predenj	A
kako bi hodil!“ Majer je	namršil	obrvi in se je ozrl nanj	A
te napademo?« Jelen je	namršil	obrvi. »Ne, ne, ne,« je	A
molitvijo. Vstal je in	namršil	obrvi. ‒ »Kaj je zveri	A
« Mož je	namršil	obrvi in je pogledal s	A
si ne morem.« Likar je	namršil	obrvi, se obrnil k šepavemu	A
zadovoljen, šef pa je spet	namršil	čelo, ko je rekel: »No	A
na papirje in je hudo	namršil	obrvi. ”Izdajstvo!	B
stran 84 . / Ravnatelj je	namršil	obrvi. ”O!	B
imenovan, pogledal je temno,	namršil	je obrvi, stisnil ustnice	B
papirjev in je užaljen	namršil	obrvi: kup belih papirjev	B
Lapidare? - se je zviška	namršila	nemška smrt. - Justitia	A
bi jo zbodlo v prsih.	Namršila	je obrvi in glasno zajela	A
poredna. Silvija je	namršila	obrvi, iztegnila roko	A
njegovem komolcu na oknici,	namršila	je tenke brke ter pobrundala	A
bilo, da bi zlovoljna	namršila	obrvi ter se ozrla stran	A
zapisnik debelo črto, je	namršila	obrvi. ”Ampak to ni	A
je bila nekoč!“ Ona je	namršila	obrvi in me je začudena	A
Pogledala ji je v obraz in je	namršila	obrvi. ”Zakaj imaš	A
komisar za srčne zadeve.«	Namršila	je čelo.»Komisar si, pa	A
ustnice in obrvi so se	namršile,	ko so se zaprle duri;	A
toda hipoma so se obrvi	namršile,	obraz se je podaljšal	A
obraz, obrvi so se mu	namršile	in obrnil se je v stran	A
obraz, in obrvi so se mu	namršile.	Pa je stopil bliže, pograbil	A
ga je jedel!“ Vsi so	namršili	obrvi in so gledali jezno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani