malči (389)

hiši, ali pa njena hči	Malči,	ki je pridna ko mravlja	A
okna, odklenil duri. ”	Malči!	“ Prišla je žena.	A
Prišla je žena. ”	Malči	... pokaži mi eno bluzo	A
Prinesla je bluzo. ”Ali veš,	Malči,	koliko plačajo šivilji	A
velikimi mirnimi očmi.	Malči	je vztrepetala v materinem	A
Neže.« Šli sta dalje;	Malči	je objemala mater okoli	A
je viselo od okvirjev.	Malči	je gledala te slike, njene	A
klopica; mati je pokleknila,	Malči	je pogledala skozi okno	A
bil obraz Matere božje.	Malči	je pogledala na velike	A
lostipolni obraz... Vstali sta,	Malči	se je oklenila matere	A
Prišla je mimo ženska in	Malči	se je stresla od groze	A
Kristus!« - in je šla dalje.	Malči	je trepetala, mraz ji	A
»Kako ti je ime?« »	Malči.	« Vzela jo je v	A
postelji ob oknu. »Tako,	Malči,	to je tvoja postelja,	A
postelji in je jokala. Tudi	Malči	je imela vlažne oči, ali	A
poljubila jo je na obraz;	Malči	je zasrbelo na licih od	A
z vodo. »Pij in jej,	Malči,	nato se preoblečeš.«	A
nato se preoblečeš.«	Malči	je popila vino, nato je	A
razposajen obraz naravnost v	Malči.	»Pa ne misli,	A
kadar se ti bo hotelo!«	Malči	se je prestrašila.Tista	A
Bližala se je postelji in	Malči	se je bala, prijela se	A
Spustila se je od postelje in	Malči	si je mislila: glej, zdaj	A
Kako ti je ime, ti?« »	Malči!	« Vse ostale so	A
zategnjen glas. »Samo eno	Malči	smo šele imele.Pred tremi	A
zatisnile. Izpraševale so	Malči,	toda ni odgovarjala veliko	A
živahno in razposajeno.	Malči	je držala v naročju skledico	A
Dobra,« je odgovorila	Malči	in je srebala počasi,	A
pod krilom. »Jej juho,	Malči!	Juha je dobra, samo Lojzka	A
veš, da imamo spet novo?	Malči	ji je ime.«Kakor da bi	A
postelji, kjer je ležala	Malči.	»Dober večer,	A
Malči. »Dober večer,	Malči!	« se je nasmehljala Tončka	A
je nasmehljala Tončka.	Malči	se je komaj ozrla, trudne	A
dlan po šumeči odeji.	Malči	ni spala.Mraz ji je bilo	A
zavzdihnilo je, zaječalo.	Malči	je bila sama, izgubila	A
se je Malčinih las. »	Malči,	ali ne spiš?«	A
Malči, ali ne spiš?«	Malči	se je ozrla, od okna je	A
obrazu. »Nič ne jokaj,	Malči!	« In hotela ji	A
- jutri bo nedelja...«	Malči	se je nasmehljala sama	A
klanjale. Sonce je sijalo in	Malči	se je igrala z veliko	A
se zasmejale na glas. »	Malči,	le pripravi predpasnik	A
postelje, kjer je ležala	Malči.	»Ah, glej, tebe	A
je ime, ljubo dete?« »	Malči.	« »O, Malči! -	A
»Malči.« »O,	Malči!	-Daj ji, daj ji podobico	A
podobico, Margit! - In,	Malči,	ali kaj moliš za dobrotnike	A
moliš za dobrotnike?«	Malči	je povesila oči in je	A
spačila tam zadaj; in	Malči	se je zdelo dobro, da	A
sestre Cecilije je bil	Malči	pogodi. »Premisli	A
dolgočasni, žalostni obrazi.	Malči	je ležala, ob zglavju	A
mesa. Izpraševala je, ali	Malči	je bila razmišljena in	A
ki je onkraj smrti...	Malči	se je nenadoma prebudila	A
je pritajeno, natihoma...	Malči	je strmela v temo, ali	A
Cecilija in je nosila	Malči	v naročju; nato je prišla	A
tako nizka, da je videla	Malči,	če je sedela na stolu	A
je odmevalo od zidov.	Malči	se je tresla od čudne	A
toplo roko mrzla lica in	Malči	se je vzdramila.Bolj svetlo	A
Tebi je bila podobna,	Malči,	samo še bolj majhna je	A
oknu, na tvoji postelji,	Malči,	in se ni genila.Ali glavo	A
tvoji postelji je ležala,	Malči.	In zdaj poslušaj, Malči	A
Malči. In zdaj poslušaj,	Malči.	Smejala se je zmerom in	A
ni babica?« je vprašala	Malči.	»Zadaj mu odpihnem perje	A
postelje, tako da je škropilo	Malči	na posteljo in v obraz	A
škropiš?« se je smejala	Malči	in nevoščljive so ji bile	A
približala roka, Rezike ali	Malči	drobna roka, se je najprej	A
Hanzek?« se je hudovala	Malči.	»Saj vidiš, da ti dajem	A
Hanzek?« mu je zaklicala	Malči.	Poškilil je malo, nato	A
Zafrfotal je in je sfrfotal	Malči	na glavo, na mehke plave	A
na mehke plave lase.	Malči	je sklonila glavo, prijetno	A
zavist. »Daj ga z roke,	Malči,	poginil bo!« Malči	A
Malči, poginil bo!«	Malči	se je prestrašila, stresla	A
plesal na klinu ter pel.	Malči	je gledala nanj z velikimi	A
drobne zelene lističe.	Malči	je to vedela in očitala	A
Hanzek!« ga je tolažila	Malči,	kadar se je skrival, kadar	A
še bolj nego drugače.	Malči	se je ozrla malomarno	A
obrazi so gledali nanj.	Malči	se je hotela vzdigniti	A
postelji, kjer je sedela	Malči,	roké uprte ob blazine	A
šepetajoč glas iz grla. »	Malči,	glej!« Položila	A
Hotele so ga pitati.	Malči	ga je vzela k sebi v posteljo	A
ni maral. Komaj se je	Malči	zavedla, že je štrbunknilo	A
temu vrabcu?« je prašala	Malči	nejevoljno; razžaljena	A
je na postelji ob oknu;	Malči	je bila zavzdihnila v	A
gorje mu, kdor vstane...	Malči	je videla, kako je bil	A
izdihnil klavrno v copati.	Malči	je pogledala Tini v obraz	A
Zakaj ne spiš, Tina?« »O	Malči,	strah me je.«	A
Malči, strah me je.«	Malči	je pomolčala, pomislila	A
pojdeš.« Okrenila se je	Malči	na postelji, pogladila	A
grozno roko po nji. Tudi	Malči	je opazila to roko in	A
siloma zadržanemu kriku...	Malči	se je premaknila v postelji	A
postelji, kjer je ležala	Malči,	je zašumelo.	A
trepetala je in se je ozrla.	Malči	je sedela na postelji	A
« »Nisem te klicala,	Malči;	lezi in zaspi.«	A
»Ugasni svečo.«	Malči	je legla; komaj so se	A
in sta jo nesli dol.	Malči	je sedela na postelji	A
ob zimskih nočeh... Tudi	Malči	ni hotela domov.Prišla	A
mati, da bi jo vabila,	Malči	pa se je skoro prestrašila	A
šepetanje dolgo v noč.	Malči	je bila omamljena od vina	A
razpaljenih ustnicah...	Malči	ni mogla zaspati, ker	A
bi ne mogla več dolgo,	Malči...	Zdaj rabimo veliko in delati	A
je... Kmalu bo drugače,	Malči;	še leto ne več, manj ko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani