ilovs* (36)

treba, je li Katinka res ‒	Ilovska.	Druga družba je že zdavnaj	A
lahkim smehljajem Katinka	Ilovska,	kajti ta je sedela poleg	A
smejete, gospica?« obrne se	Ilovska	k Elzi, kateri je bil	A
stal malo v ozadju in	Ilovska	ga še ni bila ugledala	A
onemu, nadaljeval: »Gospa	Ilovska!	« Doktor se je skoro nerodno	A
končal z glasnim smehom.	Ilovska	ga je začudena pogledovala	A
očitajočim glasom. »Gospa	Ilovska	mi tega ne bode v zlo	A
spomine, doktor,« zavrne	Ilovska	po kratkem molku, »tudi	A
gostem bukovem gozdu.	Ilovska	ni bila vajena takih potov	A
povesti neizpremenjene.	Ilovska	je stregla doma svojemu	A
temno opravljena gospa ‒	Ilovska.	Vračala se je menda iz	A
proti večeru, je sedela	Ilovska	gori v bukovem logu blizu	A
sobo. Imenovanje Katinke	Ilovske	po drugem in misel, da	A
priliko ter stopil poleg	Ilovske.	»Kje biva zdaj rodovina	A
Hrast je ostal poleg	Ilovske;	bilo je treba, da se je	A
ki vas vežejo na nekega	Ilovskega!	« »Ah, kaj še,« zavrne	A
tukajle je ime; nemško ni,	Ilovski	se zove,« pripoveduje	A
vzkliknil: »Kako, kako?« »	Ilovski;	glejte, tu je zapisano	A
glejte, tu je zapisano!« »	Ilovski,	Ilovski,« ponavljal je	A
zapisano!« »Ilovski,	Ilovski,	« ponavljal je Hrast po	A
nosi ona zdaj po možu:	Ilovski!	Morda pa moti samega sebe	A
ime Katinkinega soproga:	Ilovski.	»Ona je, ona je!« sikal	A
besedo bi se obrnil k	Ilovski;	tako pa je mislil posredno	A
tudi polagoma ter pomagal	Ilovski	odeti zavijačo. Bolè	A
po Boletovih in gospe	Ilovski.	»Prepozno, prepozno,«	A
oni malomarno. »Da je	Ilovski	umrl.Saj veš, oni bolni	A
navadno ni bil tak. Tudi o	Ilovski	mi pri svojem pohodu ni	A
tretjega dne po prihodu	Ilovskih	na pristavo je pilil Tileh	A
Medenove pristave ‒« »Kaj ‒	Ilovsko?	« zakliče doktor ter plane	A
»Vi poznate to gospo	Ilovsko?	« vpraša radovedno Boletova	A
prosto, da vodi doktor	Ilovsko	za njima. Na planem so	A
harmonika. Doktor se je bil z	Ilovsko	malo oddaljil od velike	A
gori vrhu holma, ko je	Ilovsko	spomnil minulih let; le	A
zato, da morda najde tam	Ilovsko.	Našel pa je le Medena	A
pa ne da bi se ozrl v	Ilovsko,	katera je še vedno nepremično	A
moj stari prijatelj z ‒	Ilovsko.	Peto leto teče sedaj po	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani