zruka,zrukal* (8)

uho: »Uaaa!« me lopne in	zruka.	To sem se ustrašil!	D
šteje za potres, ampak	zruka	pa te pa še bolj; in to	D
zgrabil za jakno in pošteno	zrukal,	tako da je nesrečnež raje	D
zgrabil za obleko in ga	zrukal,	tako da je nesrečni otrok	D
internetu). Takrat bi se šele	zrukali.	A vrnimo se k mojemu	D
manjšo zgradbo je pošteno	zrukalo.	Preiskovalci, ki so	D
Zato me je to zdaj kar	zrukalo,	če lahko tako rečem.	D
se je zamajalo, se je '	zrukalo'	, smo naredili devetletko	G

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani