ustavodajalc*,ustavodajalec (155)

ustave je izključno v rokah	ustavodajalca	(parlamenta) in »šteje	D
Ljudska volja« ne obvezuje	ustavodajalca	Odločba o izidu na referend	D
zakonodajalca, ne pa tudi kot	ustavodajalca	pri spreminjanju ustave	D
zakonodajalca, ne pa tudi kot	ustavodajalca	pri spreminjanju ustave	D
izvedeni referendum kot	ustavodajalca	ne zavezuje«? 5. Domnevam	D
stališče, da parlamenta kot	ustavodajalca	ta odločitev ustavnega	D
ima državni zbor v vlogi	ustavodajalca	pravico določiti v ustavi	D
avtoriteto državnega zbora kot	ustavodajalca	ter branil legalnost in	D
referenduma obvezni za	ustavodajalca,	celo v primeru odsotnosti	D
pa državni zbor v vlogi	ustavodajalca.	Drnovšek meni, da mora	D
dogodke, ki terjajo poseg	ustavodajalca.	Majda Vukelić	D
zakonodajalca, ne pa za	ustavodajalca	pri spreminjanju ustave	D
zakonodajalca, ne pa tudi kot	ustavodajalca	pri spreminjanju ustave	D
bi bil skladen z voljo	ustavodajalca,	ki je imuniteto poslanca	D
oziroma zakonodajalca in	ustavodajalca.	Vprašljivost prepovedi	D
zakonodajalca oziroma	ustavodajalca	in bi pomenilo kršitev	D
zakonodajalca, pač pa tudi v vlogo	ustavodajalca	in na ta način izpričalo	D
da bi ustrezala volji	ustavodajalca.	Volja ustavodajalca pa	D
volji ustavodajalca. Volja	ustavodajalca	pa je, da do sprememb	D
zbor zelo odgovorno vlogo	ustavodajalca,	ni nepomembno, kaj rečemo	G
možnosti državnega zbora kot	ustavodajalca,	da prek razpisa oziroma	G
tak odnos, taka žalitev	ustavodajalca	in zakonodajalca je najmanj	G
stvar suverene države in	ustavodajalca	v taki državi.V tem primeru	G
in je, vsaj kar zadeva	ustavodajalca,	neustavna.Mi pa smo ustavodaja	G
spreminjanjem ustave, v obliki	ustavodajalca,	ali s spreminjanjem zakonov	G
slovenskega nacionalnega	ustavodajalca	ali, če hočete, občestva	G
menili, da bi bilo z vidika	ustavodajalca	modro, da bi našli neko	G
tudi zgodovinski motiv	ustavodajalca	za sprejem ustave, zgodovinski	G
zgodovinski motiv ali razlaga	ustavodajalca	in njegove vrednosti temelj	G
ključne motive in cilje	ustavodajalca,	ki so bili temeljni okvir	G
veljala z najvišjo voljo	ustavodajalca,	z ustavnim zakonom dorečena	G
vsebino in pa zahtevo	ustavodajalca	iz osnovnega teksta ustave	G
da to ni bil ne namen	ustavodajalca,	ne tistega, ki je pisal	G
leta, če bi spoštovali	ustavodajalca	oziroma Ustavo Republike	G
zakonodajalca tudi funkcijo	ustavodajalca,	da omogočimo neke vrste	G
da je nekdo ne bo, za	ustavodajalca	in za zakonodajalca ni	G
kot zakonodajalca, kot	ustavodajalca.	Pri nas se dostikrat v	G
da bi bil takšen namen	ustavodajalca	ob sprejemanju slovenske	G
konfliktu. In naloga	ustavodajalca	in tudi zakonodajalca	G
Vrhovnim sodiščem. Namen	ustavodajalca	in funkcija samega Ustavnega	G
sodišč, kar gotovo ni namen	ustavodajalca.	Predlagatelj je tudi nekoliko	G
enkrat postaviti v vlogo	ustavodajalca	in v Ustavo Republike	G
ne nazadnje tudi kot	ustavodajalca	ali zakonodajalca napotuje	G
nas kot zakonodajalca in	ustavodajalca,	ampak tudi Ustavno sodišče	G
funkcija zakonodajalca in	ustavodajalca.	Predvsem pa zahtevamo uvedbo	G
funkcija zakonodajalca in	ustavodajalca.	Iz vseh naštetih razlogov	G
recimo velja pohvaliti	ustavodajalca	iz leta 1991, ki je v	P
protiustavnih referendumov med	ustavodajalcem,	zakonodajalcem in ustavnim	D
Slovenije zagotovljeno že z	ustavodajalcem,	ampak tokratni predlagatelj	G
umstveno veličino naših	ustavodajalcev,	da namreč nobena oblast	C
naslednjega odločanja	ustavodajalcev	o ustavnih spremembah	G
ksenofobi ne označite	ustavodajalcev	izpred 10 in nekaj let	G
ustavni zapovedi, po mnenju	ustavodajalcev	in vseh nas, ki smo v	G
ocenjevanja, pa tudi interese.	Ustavodajalci	bi si lahko s pravilno	D
prepričani, da bomo kot	ustavodajalci	ravnali modro, ko bomo	D
zakonodajalci, ampak tudi	ustavodajalci.	Leta 1998 je bil ponovno	D
zakonske narave in da so tudi	ustavodajalci	(sprejemajo ustavo oziroma	D
neustavna. Mi pa smo	ustavodajalci.	Ne vem, če so bo zgodba	G
zboru. Danes odločamo kot	ustavodajalci	in posegamo v temeljno	G
v slovensko ustavo kot	ustavodajalci	zavestno zapisujemo ustavne	G
prepričani, da bomo danes kot	ustavodajalci	ravnali modro, ko bomo	G
člena ustave. Namreč,	ustavodajalci	so, kljub temu da so v	G
bil korekten in ga kot	ustavodajalci	tudi ne bi mogli argumentirano	G
družbi, smo oziroma so	ustavodajalci	zapisali, da imamo v Sloveniji	G
Slovenije, za katero so	ustavodajalci	v zgodnjih letih trdili	G
med državami. Evropski	ustavodajalci	ne le obnavljajo arhaično	P
V nasprotju s tem so	ustavodajalci	in njihovi podporniki	P
nasprotuje lastni ustavi in	ustavodajalcu«	(Pop TV, 3. oktobra).	D
in v Državnem zboru kot	ustavodajalcu.	Bojim se, da gre za neki	G
tem predlogu ni -, ki	ustavodajalcu	dali povod za tovrstno	G
prebrala, a zaupala je	ustavodajalcu.	Kasneje se je njeno ozaveščenj	G
Republike Slovenije predlagala	ustavodajalcu,	torej državnemu zboru	G
da je parlament tudi	ustavodajalec	in zato ni nič narobe	D
ki je zakonodajalec in	ustavodajalec,	ta, mislim, da ne zaupa	D
tem primeru deloval kot	ustavodajalec	Bruselj -	D
deloval je torej kot	ustavodajalec	v skladu s postopkom,	D
in če bo tudi današnji	ustavodajalec	pri njej vztrajal. To	D
državnega zbora. Kajpak mora	ustavodajalec	pred odločanjem skrbno	D
Hvalice kaže, da se naš	ustavodajalec	ni zmotil, ko je prizadetim	D
oporekala. Parlament je tudi	ustavodajalec	in ima pravico pat položaj	D
mandatu prvič zaseda kot	ustavodajalec,	« je v nadaljevanju kot	D
je, v prihodnje pa bo	ustavodajalec	zagotovo imel veliko dela	D
parlament, v tem primeru	ustavodajalec,	je še vedno bolj prerokba	D
ustavna komisija. Kot	ustavodajalec	bo lahko ali sledil predlogu	D
gospodar« postopka pa postane	ustavodajalec.	Slednjega povsem ne veže	D
možnost, po kateri bo	ustavodajalec,	torej državni zbor, samostojno	D
sodišče izrecno zapisalo, da	ustavodajalec	lahko to problematiko	D
ampak samo ustavi. Kot	ustavodajalec	pa seveda tudi teh omejitev	D
pravico do pokojnine vred.	Ustavodajalec	je z včeraj razglašenimi	D
parlament to odločitev kot	ustavodajalec	obšel z ustavnim zakonom	D
Toda zatem je dodal: »Če	ustavodajalec	ta odstotek spremeni	D
ter je državni zbor kot	ustavodajalec	in zakonodajalec formalno	D
cilji, ki jih je postavil	ustavodajalec	z ustavnimi določbami	D
predsednik pri tem ima.	Ustavodajalec	je namenoma razdelil to	D
Ustava RS, ki jo je sprejel	ustavodajalec,	DZ RS, torej izvoljeni	D
zbora in državni zbor kot	ustavodajalec.	Tam se te diskusije začnejo	D
garantno funkcijo; z njima je	ustavodajalec	državno ozemlje in državne	D
ratificirati, mora (kot	ustavodajalec)	prej spremeniti ustavo	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani