trlepi (25)

in prior odpeljala, so	Trlepi	obsedeli in se ujezili	A
Za mizo so sedeli mladi	Trlepi,	med njimi jih je razdiral	A
nji ne pozabi boga.«	Trlepi	in Slabè so kar požirali	A
v Stično. »Hudo je s	Trlepi,	« ju je opat nekoliko pokaral	A
Stične nobenega glasu.« »	Trlepi	ne brusijo radi tujega	A
mislila, da jo je čakal.	Trlepi	so že vse jutro imeli	A
drugače. »Nič ne pomaga,	Trlepi	so danes spet prav imenitni	A
gospodi res sedel med	Trlepi.	V veži je večala	A
je Trlep godrnjavsil. »	Trlepi	se za nikomur ne mečejo	A
mogočno. »Zato pa so	Trlepi!	« ga je Šentvidec zavrnil	A
je ustrašila. »Kam so	Trlepi?	« »Ne vem,« je	A
tako se je molče vdal.	Trlepi	so v gradu najprej trčili	A
Polona je že zvedela, da so	Trlepi	v gradu; zdaj jih je čakala	A
vedeti, kje prav zdaj	Trlepi	so. Molče sta	A
uprasnil v tisto mer. »	Trlepi	se nemara vračajo ...,«	A
vojsko. »Kaj je?« so se	Trlepi	ustrašili vsi obenem.	A
pihalo iz njega!« »E,	Trlepi	so posebni ljudje,« se	A
od nekdaj gospodarili	Trlepi,	bi tuj rod izbrisal domače	A
. / . / stran 8 . / »	Trlepi	nikoli niso poklekali	A
Pro tertio ‒ tretjič:	Trlepi	so zvitorepi, zmerom lačni	A
»Tega nočem.	Trlepi	ne poklekajo pred nikogar	A
videli in slišali, kdo so	Trlepi	za ves širni svet. »Kaj	A
prstan na roki. »Da,	Trlepi,	trdni v pesti in zvesti	A
pridite na novo mašo vsi	Trlepi	in vsi Štepiči.« »Iz vsega	A
maščuje! Rastite, o	Trlepi,	množite se, zvesti bodite	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani