stvaril,stvarila,stvarilo (14)

ona poje. Ž nim je	stvaril	zemlo, nebu, / v nebi	A
Čemu bi se mučil, da bi	stvaril	življenje, ko ga lahko	A
vedel je torej, ko je	stvaril	človeka, koliko jih pride	A
in vendar, zakaj ga je	stvaril,	saj je neskončno dober	A
mu bilo do tega, da bi	stvaril	kmetiške značaje, temveč	B
brezprimerno močjo snoval in	stvaril	dolga leta, je ustvaril	B
glavo kima: - Se sim jo	stvaril	k tem. Tej Strahlovi mojstrov	C
dete pravi Bug, kir je	stvaril	zemlo, nebu, človeku dal	D
slavca, / kakor sem mu grlo	stvaril.	// Pel je v sužnosti železni	D
težka mi uganka. Kar si	stvarila,	nima nič obstanka, nič	A
natura upijanila in bi	stvarila	v pijani prešernosti neizrekljivo	A
mladi njegovi duši hitro	stvarila	se nekoliko neprijetna	A
mislila večna dobrota, ko je	stvarila	človeka, moža in ženo	A
me vodilo usodo mojó	stvarilo	si tí. OJ KAK�	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani