prisojniška,prisojniške,prisojniškega,prisojniškem,prisojniškemu,prisojniški,prisojniških,prisojniško (84)

Takega maja ni doživela	prisojniška	fara, in v tistem maju	A
jutra ni doživela fara	prisojniška,	pa tudi ne takega pohujšanja	A
kamenje, je bila nekoč	prisojniška	številka devetindevetdeseta	A
Kruha zase ima dovolj	prisojniška	fara, ampak nima ga preveč	A
kraju, kjer je stala nekoč	prisojniška	številka devetindevetdeseta	A
Prisojnici, je tam rojen in	prisojniška	občina ga bo redila na	A
odsmoli ta biriška smola	prisojniška	ter ne pusti nadloge same	A
ne čaka na meji velika	prisojniška	vojska?Poslali so nam	A
kolovoza je čakala občina	prisojniška,	da bi videla, če se je	A
”Krstila ga je občina	prisojniška,	tako je povedano v pismu	A
naj redí sirotnega Šimna	prisojniška	občina in ne osojniška	A
prisojniškega kruha, ne tlačil	prisojniške	slame!Postave so narejene	A
poslušajte, možjé iz občin	prisojniške	in osojniške!Sladko ste	A
Šimen, da ne boš grizel	prisojniškega	kruha, ne tlačil prisojniške	A
nekateri in Andrejaz je	prisojniškega	biriča grdo stresel za	A
nazadnje si me le spoznal za	prisojniškega!	“ Zazeblo je župana	A
goslovljena. Potrkal je na okno	prisojniškega	župana, zažugal mu je	A
skalnega podora v Zadnjem	prisojniškem	oknu je zaprt tudi del	D
rešetali!“ se je, zasvetilo	prisojniškemu.	”Tja ga položimo, kjer	A
bi napravil razbojniku	prisojniškemu	vrhano skledo prašne večerje	A
naredile so, da je razcep v	prisojniški	fari zadobil pravo besedo	A
povej, Martinec, če živi v	prisojniški	fari še kakšen Sirotnik	A
in preudarimo, občani	prisojniški!	Kje leži tisto kamenje	A
tisto kamenje: ali leži na	prisojniški,	ali na osojniški zemlji	A
osojniški občini in ne v	prisojniški.	Tu ga imate, redite ga	A
porival Šimna preko meje,	prisojniški	birič pa ga je odrival	A
poznaš, čemu županiš?“	Prisojniški	župan pa mu je takoj odgovoril	A
Takrat se je obrnil	prisojniški	župan do svojih občanov	A
stopajte na ta lakomni	prisojniški	svet, dokler ni zadnja	A
Izpregovoril pa je tudi	prisojniški	župan in je rekel svojim	A
svojo besedo!“ je odvrnil	prisojniški.	”Motila se je, naj zmoto	A
strani je ležal v travi	prisojniški	birič, na drugi osojniški	A
pa je priskočil župan	prisojniški,	da bi mu iztrgal uzde	A
kričal še glasneje, nego	prisojniški:	”Ti izpusti, colnar goljufni	A
podil preko praga?“ -- --	Prisojniški	pa ga je zavrnil: ”Kakor	A
so potegnili. Občani	prisojniški	in osojniški so nastežaj	A
svetega Andreja križ;	prisojniški	pa je z obrazom, s komolci	A
čepiš!“ ga je pokaral	prisojniški.	”Stresi ga, če je živ	A
In res ga je stresel	prisojniški	tako krepko za ramo, da	A
povesil glavo. Birič	prisojniški	pa ni maral, da bi le	A
peljala v mesto, je bil	prisojniški	spredaj in prijetno mu	A
furmanov. ”Čakaj!“ je kričal	prisojniški	zadaj. ”Goni!“ je odgovarj	A
izkazana!“ je odgovoril	prisojniški	in je ustavil. ”Naj	A
na svetu! Ta razbojnik	prisojniški	se je zvijal in pretvarjal	A
takih besedah razsrdil	prisojniški	župan. ”Tisti iblajtar	A
pomagaj!“ Kakor je rekel	prisojniški,	tako je bilo: pravica	A
potuhnil, ali pa je mrtev!“	Prisojniški	birič ga je stresel za	A
izkaže pravica!“ je uganil	prisojniški.	”Biriča, verno pazita,	A
resnobe vredna. Župan	prisojniški	je izpregovoril: ”Če	A
zdaj povej očitno, župan	prisojniški,	kdo je zatajil oboje?	A
je povzdignil svoj glas	prisojniški	župan in je rekel:	A
sklenili mi občinski možje	prisojniški	in osojniški, da ti poplačamo	A
osojniški je ležal na hrbtu,	prisojniški	na obrazu; od daleč se	A
v obraz, kaj da je!“	Prisojniški	je zapalil tresko, nemiren	A
tam!“ je rekel malodušno	prisojniški	birič. ”Ne pobegnil	A
nisem vedel!“ Župan	prisojniški	je zalučil tlečo tresko	A
Povzdignil je svoj glas	prisojniški	župan in je rekel:	A
Tako lepo je govoril	prisojniški	župan, občinski možje	A
“ je plaho zašepetnil	prisojniški	župan. ”Bog se nas	A
celo mežika, se mi zdi!	Prisojniški	se je zvil kakor jež,	A
grešniki. In še tisti tam,	prisojniški	birič: reži se, med zobmi	A
prekanjenec ni lagal!“ je rekel	prisojniški	birič; ampak osojniški	A
Spredaj je šel birič	prisojniški;	noge so se mu hudo tresle	A
”Tam leži!“ je rekel	prisojniški	birič in je iztegnil desnico	A
upale pogledati. Župan	prisojniški	je sunil svojega biriča	A
Stresi ga!“ je potrdil	prisojniški.	Zagomazila jima je	A
vprašal previdni župan	prisojniški.	”Kar pravita to dva iblajtarja	A
ogibaj se krčem!“ je ukazal	prisojniški	svojemu. Minila je	A
zdražbo sejal med ljudi.	Prisojniški	župan je rekel: ”Kamor	A
“ je hinavsko vprašal	prisojniški.	”Krstila ga je občina	A
našo zemljo!“ Tudi župan	prisojniški	se je obrnil do svojih	A
obeh dveh farah. Župnik	prisojniški	je poklical župana in	A
osojniški je ležal na hrbtu,	prisojniški	na obrazu; kamenje pa	A
se šele začenja. Župan	prisojniški	se je čez teden dni peljal	A
jim je gorelo pod kožo ...	Prisojniški	birič se je nekoč, ko	A
sta si jih osojniški in	prisojniški	župan, ko sta se prepričala	D
po petnajsterih krčmah	prisojniških.	Natanko teden dni pred	A
sodnika Adamuro in vso	prisojniško	faro; celo cesarju samemu	A
ter je pogledal tudi na	prisojniško	faro.Videl je napuh županov	A
mejo med osojniško in	prisojniško	občino, se je naredilo	A
vprašam, ali v občino	prisojniško	ali v osojniško?“	A
župan. ”Glej jo, lakot	prisojniško!	Nima, da bi redila svoje	A
obrazom pa naj bo obrnjen na	prisojniško	stran!“ Tako sta sklenila	A
osojniško stran, z desnim na	prisojniško,	pa ni pokimala ne na desno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani