nova beseda iz Slovenije

pomenjan* (38)


literatura »označuje niz praks      pomenjanja,      ki so bile družbeno sistematizirane  C
antagonistični režimi      pomenjanja,      ki ustrezajo različnim  C
hipotetični modus dimenzije      pomenjanja      nakazuje, da nastopa pomenjanje  C
Pravzaprav je dimenzijo      pomenjanja      v njeni ozki vlogi izpostavila  C
za pomen designacije in      pomenjanja.     Tako definiranim dimenzijam  C
utemeljen s prvenstvom      pomenjanja      - še pred izkazovanjem  C
pomenov. Toda prvenstvo      pomenjanja      ni absolutno; dimenzija  C
ni absolutno; dimenzija      pomenjanja,      ki jo sestavlja neskončen  C
designacije. Prvenstvo      pomenjanja      se tako nujno izteče v  C
pomena oziroma dimenzijo      pomenjanja      izvirni greh formalne  C
definicije smisla kot      pomenjanja,      po čem se tedaj razlikujeta  C
designacije, manifestacije in      pomenjanja.      Je torej fregejevski  C
onstran ozke definicije      pomenjanja      ter logiškega kroga propozicije  C
pogoj manifestacije in      pomenjanja;      kot pogoj resničnostne  C
ali v navidezno polnost      pomenjanja      prek paradoksov, bodisi  C
jo utesnjevali z vezjo      pomenjanja      oziroma sintaktičnega  C
konstituirata dimenziji smisla in      pomenjanja,      vselej relativna: z logičnega  C
designacije, manifestacije in      pomenjanja.     Šele moč generiranja je  C
designacije, manifestacije ali      pomenjanja.      Singularnost je v temelju  C
propozicije ali možnost      pomenjanja.     S tem drugim preobratom  C
etimologiziranja (izvora in      pomenjanja)      iz ples- ali -siv-, torej  D
tekstualnosti dokoplje do novega      pomenjanja:      strukturno eklektična  D
glavo, širi meje njegovega      pomenjanja,      se reče: tekst semantično  D
Deleuze pravi pomen ali      pomenjanje      (signification), prav  C
signification), prav nasprotno;      pomenjanje,      kot vsako dokazovanje  C
pomenjanja nakazuje, da nastopa      pomenjanje      glede na resničnostno  C
Prav v tem pogledu velja      pomenjanje      v logiki za pogoj resničnostne  C
lahko tako razumljeno      pomenjanje      pravi, torej generativni  C
manifestacijo in sintaksa v      pomenjanje.     Nemara lahko rečemo tudi  C
dimenzija smisla skrčena na      pomenjanje,      potem kot pogoj resničnostne  C
manifestacijo, designacijo in      pomenjanje.     Točka nesmisla je obrat  C
designacija, manifestacija in      pomenjanje.     Kaj je potem dejansko vmes  C
najprej reducirati na      pomenjanje      in napotevanje smisla  C
designacija, manifestacija in      pomenjanje.      Šele sedaj, tj. na drugi  C
njenega telesa, njegovo      pomenjanje      kot "slike" umetničinega  C
spopade s tradicionalnim      pomenjanjem      v družbi, s kakšnimi verbalnimi  D
predhodi tako designaciji kot      pomenjanju      - govor vselej izvira  C
pripada tako designaciji kot      pomenjanju      kot njun skupni manko  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA