pokoncu (31)

gospod. Tam nosiš glavo	pokoncu	in ne klečeplaziš pred	A
nevarno: mož utegne planiti	pokoncu,	češ, taki časi, ti pa	A
hotel razumeti; planil je	pokoncu,	se stresel in zajecljal	A
nocoj sem vendar lahko	pokoncu.	« sem mu odgovoril.	A
Nekaj časa se je držal	pokoncu,	naenkrat pa je tudi njegova	A
neobičajni način ga spravimo	pokoncu.	In potem mora z nami na	A
grohot, vsi so šinili	pokoncu,	kakor bi bil vanje izpustil	A
poseben sok, ki drži človeka	pokoncu.	« »Nu ‒ hočete ali ne?	A
Zbudil sem se, planil	pokoncu	in sedel na posteljo.	A
kletvico, da sem se vzklonil	pokoncu	in mu pogledal v obraz	A
vidim, kadar planem ponoči	pokoncu,	pogledam proti zvezdam	A
Potem pa se je vzpel	pokoncu	in potegnil njeno roko	A
ne rabi, ki ga le hlače	pokoncu	drže, in jih bo še izgubil	A
Ali vidite Trlepa, kako	pokoncu	hodi?« se je stiški jezik	A
nikoli siti, čeprav hodijo	pokoncu	kakor bos cigan po Zagrebu	A
je Pljuskarica švignila	pokoncu	in skoraj na ves glas	A
vile roke. »Ves pekel je	pokoncu,	hudiš sam trese svet,	A
je vrišč na vasi vrgel	pokoncu.	»Potres?« je zdaj	A
No, le kmalu se spravi	pokoncu,	« mu je Trlep pokimal in	A
mesnati rep in se dvignil	pokoncu.	Jelena je postalo groza	A
nosili ovratnike sukenj	pokoncu,	a ženske so gorele v lica	A
nekateri tudi ovratnike	pokoncu,	a njega ni zeblo.Skoro	A
nosili ovratnike sukenj	pokoncu,	a ženske so gorele v lica	A
zadremlje. Na vse zgodaj je	pokoncu,	po hiši hodi in moli!	A
tam se oprime in dvigne	pokoncu.	Parkrat se otresne, da	A
zaprašen lonček. »Ali so že	pokoncu,	gospa?« - vpraša, odpihuje	A
»Pozor, fu! Glave	pokoncu!	Stegnite kolena!	A
kakor učitelj, je bil	pokoncu;	pa ker mu ni bilo treba	A
Takrat je bila Slovenija	pokoncu	in takrat je bilo to poglavje	G
zgrozimo in nam lasje	pokoncu	stojijo.Čeprav vemo, da	G
skoraj v kolena zagrizeš,	pokoncu	postavljen! Še sreča	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani