okazionalisti* (22)

pravi za njegovo opustitev	okazionalistične	filozofije.Ker nimamo	C
Ti odgovori segajo od	okazionalističnega,	ki pravi, da telo ne zmore	C
Torej ne le, da Bog	okazionalističnega	filozofa, ki stremi za	C
prezirom odvrača od sebe - za	okazionalističnega	filozofa mora biti protislovje	C
edini objekt, ki je v očeh	okazionalističnega	filozofa vreden ljubezni	C
izkušamo kot subjekti	okazionalističnega	univerzuma.Prvič, ker	C
da bi ta lahko v svojem	okazionalističnem	prepričanju vztrajal kljub	C
Adam vztraja v svojem	okazionalističnem	prepričanju, Bog očitno	C
prostovoljno odrekel svojemu	okazionalističnemu	prepričanju v prid verovanja	C
prvi filozof, in sicer	okazionalistični	filozof.Adam je v paradižu	C
prinaša čutno ugodje.	Okazionalistični	filozof lahko tako v neki	C
čuti do metafizike, si	okazionalistični	filozof ne more reči niti	C
sploh stremi za njim. V	okazionalistični	optiki potemtakem celo	C
in vendar ga mora vsak	okazionalistični	filozof, ki je vreden	C
živelo," je bil potemtakem	okazionalistični	filozof par excellence	C
vedel". Torej že prvi	okazionalistični	filozof, Adam, bi se najbrž	C
in najbolj prepričani	okazionalistični	filozof je bil brez čutnega	C
čutov. Ker je Adam, kot	okazionalistični	filozof, prav gotovo vedel	C
Bog očitno ne deluje kot	okazionalistični	Bog, se pravi kot Bog	C
nanjo. Nasprotno pa v	okazionalistični	perspektivi hoteti pozabiti	C
pravi v njegovem duhu. V	okazionalistični	perspektivi je vse, kar	C
razgreto pečjo. Kar v	okazionalistični	perspektivi pomeni prav	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani