moloj* (15)

požira moje, tebi zveste	molojce.	« Justinijan je pomenljivo	A
Razvedrim kri tebi in tvojim	molojcem!	« Radovan je brenknil ob	A
pred njim je ostal zbor	molojcev.	V daljavi se je le še	A
bomo imeli nekaj poklanih	molojcev	in mrtvo Ljubinico brez	A
hriba se je usula povodenj	molojcev	in obkrožila taborišče	A
z menoj mnogo zvestih	molojcev.	Zakaj dobro poznaš svojega	A
Raztočili so se divji	molojci	po taborišču in plenili	A
sedežu. »Nazaj, hlapci ‒	molojci!	Prišli ste h kraljici velikega	A
ona ve, da bi bili vrli	molojci	pod Balambakom posekali	A
taborišče. Takoj med	molojci	pa je opazil globoko žalost	A
skrivnost! Samo izvoljeni	molojci	jo slutijo!« »Ne zapiraj	A
sodil sam, tako sodijo	molojci,	tako govori naša zaplakana	A
nadaljeval. »Ne slutijo tega	molojci,	ne sluti Balambak, toda	A
Takoj so se zgrnili	molojci	krog kozelnika, na ognju	A
kraljevega v objem divjemu	molojcu.	Kri ji je kipela, temna	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani