franc (28156)

OSEBE	FRANC	JOŽEF FELICITA	A
Narahlo niha.	Franc	sedi na postelji in se	A
Pride Jožef.	FRANC	spet odneha: Nič se	A
Začne drgetati.	FRANC:	Zebe te. JOŽEF: Malo	A
JOŽEF: Malo me res.	FRANC:	Pa malo potelovadi.	A
čisto trd od prepiha.	FRANC:	Dobro da te kdo ni videl	A
Sem presneto pazil.	FRANC:	Bi te še prebutali.	A
/ . / stran 207 . /	FRANC:	Če bi videli, da delaš	A
je in jaz imam revmo.	FRANC:	Ni se ti treba pritoževati	A
Saj me niso prebutali.	FRANC:	Pa bi te lahko, ker nisi	A
Previdnost je mast božja.	FRANC:	Spet se pritožuješ.	A
Nič se ne pritožujem.	FRANC:	Seveda se pritožuješ.	A
Jožef užaljeno utihne,	Franc	si še enkrat brez uspeha	A
poskuša sezuti škorenj.	FRANC:	Ne morem si sezuti škornja	A
Zakaj bi si ga pa sezul?	FRANC:	Zato, ker me žuli.	A
JOŽEF: A žulj?	FRANC:	Ne žuli me »a žulj?«,	A
JOŽEF: A med spanjem?	FRANC:	A med spanjem, ja!A še	A
JOŽEF: Ne.	FRANC:	No, pa si zdaj slišal	A
Po korakanju, to že.	FRANC:	Pozneje pač. JOŽEF	A
sanjalo, da si korakal.	FRANC:	Poslušaj ti.Kaj pa hočeš	A
JOŽEF: Ker.	FRANC:	Kaj »ker?« JOŽEF: Svet	A
škorenj resnično žuli.	FRANC:	Kaj pa sem jaz drugega	A
JOŽEF: Ti si rekel in.	FRANC	razburjeno: Zakaj pa	A
juridično vprašanje.	FRANC:	Je pa moralno vprašanje	A
bom več rekel ker.	FRANC:	Meni nikoli ne gre za	A
ker ... umolkne.	FRANC:	Sem prav slišal? JOŽEF	A
pomagam in sezuti.	FRANC:	Bi ti res to storil?	A
Z največjim veseljem.	FRANC:	Čisto zares? JOŽEF	A
z zadovoljstvom.	Franc	sede na posteljo in iztegne	A
se močno napenjata.	FRANC:	Upam, da se ti ne bi zdelo	A
nikoli poniževalno.	FRANC:	Oprosti, moral bom nekoliko	A
človeškega, mi ni tuje.	FRANC:	Ker drugače ga nikoli	A
se zvali po tleh.	FRANC:	Oprosti ... in hvala.	A
/ . / stran 210 . /	FRANC:	Res hvala. JOŽEF: Res	A
JOŽEF: Res ni za kaj.	FRANC:	Je, je. JOŽEF: Ni,	A
JOŽEF: Ni, ni.	FRANC	miga s prsti: Kako je	A
človek pomaga človeku.	FRANC:	Če škorenj več ne žuli	A
lahko malo počivala.	FRANC:	To pa ne.Nisva zato tukaj	A
Zakaj pa sva tukaj?	FRANC:	Zato, da bi delala.	A
Na Godovskem?	FRANC:	Na primeru Godot. JOŽEF	A
je lahko tudi Godovič.	FRANC:	Ali pa Godin. JOŽEF	A
pa Godotenstein.	Franc	odvije žarnico, stopi	A
svetlobo, ki pada skozi okno.	Franc	pobere daljnogled z mize	A
Jožef ga naravnava.	FRANC:	Prvo nadstropje, tretje	A
veže se lepše vidi.	FRANC:	Tisto z rozetami naokrog	A
pa tukaj bolj udobno.	FRANC:	Tam, kjer odpada omet	A
/ . / stran 211 . /	FRANC:	Vidiš? JOŽEF odstavi	A
daljnogled od oči: Ne.	FRANC:	Kako da ne vidiš ?	A
pomnim, gledam v to okno.	FRANC:	Že, samo da ti gledaš	A
nekoliko megleno je.	FRANC	mu strga daljnogled iz	A
gleda in vrti kolesce.	FRANC:	Zdaj končno vidiš?	A
Ja, zdaj pa vidim.	FRANC:	Kaj? JOŽEF: Temo.	A
JOŽEF: Temo.	FRANC:	Počakati morava, da bo	A
pomnim, je še ni prižgal.	FRANC:	Prižgal jo bo, brez skrbi	A
potrebujeva daljnogleda.	FRANC:	Z daljnogledom se več	A
JOŽEF: Večje okno?	FRANC:	Ne samo večje okno.Večje	A
zakaj je v stanovanju.	FRANC:	Kaj pripravlja. JOŽEF	A
JOŽEF: Kaj naklepa.	FRANC:	Kaj skriva. JOŽEF:	A
JOŽEF: Kaj hoče.	FRANC:	Vse, vse se vidi. JOŽEF	A
JOŽEF: Sliši se pa ne?	FRANC:	Tudi sliši se, ampak to	A
JOŽEF: Se mi je zdelo.	FRANC:	Kaj se ti je spet zdelo	A
prepričan pa nisem.	FRANC:	Zdaj te pa naj spet začnem	A
prepričevati, kaj?	Franc	zagrne zaveso, prižge	A
Kaj sem že hotel reči?	FRANC:	Pomisli malo. JOŽEF	A
JOŽEF: Ja, da sem lačen.	FRANC:	Že spet. JOŽEF: Saj	A
JOŽEF: Saj še nisem bil.	FRANC:	Zmeraj si lačen. JOŽEF	A
vam naj smilim, gospod.	FRANC:	Če natančno pomislim,	A
JOŽEF: In lakota.	FRANC:	Ti bi moral biti v toplicah	A
/ . / stran 213 . /	FRANC:	Tako je.Priznam, kar nekoliko	A
mojo humanitarno gesto.	Franc	gre do stola ob postelji	A
JOŽEF: Hvala, tovariš	Franc,	res ni treba. FRANC	A
Franc, res ni treba.	FRANC:	Je treba, je. JOŽEF	A
JOŽEF: Ni treba, ni.	FRANC:	Nič poniževalnega ni v	A
če je človek lačen.	Franc	vzame z roko rezino salame	A
vzame z dvema prstoma.	Franc	vzame Jožefu izza suknjiča	A
natoči, mu ponudi.	FRANC:	Prosim. JOŽEF: Hvala	A
JOŽEF: Hvala.	Franc	gre in prinese še košček	A
usta, kot hostijo.	FRANC:	Prosim, prosim. JOŽEF	A
JOŽEF: Hvala, hvala.	Franc	natoči kozarec z žganjem	A
vzame z dvema prstoma.	Franc	mu ponudi še kozarec,	A
saj ima v rokah salamo.	Franc	mu pokaže, naj da salamo	A
JOŽEF: Pardon.	FRANC:	Pardon. Franc mu	A
FRANC: Pardon.	Franc	mu prinese cel krožnik	A
Hvala za zaupanje.	FRANC:	Res ni za kaj. Franc	A
FRANC: Res ni za kaj.	Franc	se zlekne na posteljo	A
zadovoljno opazuje.	FRANC:	Lepo je pomagati človeku	A
zmanjkalo že drugi dan.	FRANC:	Preveč si bil požrešen	A
. . Godovskega . . .	FRANC:	Godota. JOŽEF: Godina	A
sem počepnil za kante.	FRANC:	Če ti nisi blesav.Ali	A
JOŽEF: Kdo zbira?	FRANC:	To. Banda.	A
stanovanje, brez dovoljenja.	FRANC:	Najprej sam, potem pa	A
JOŽEF: A ja?	FRANC:	Ja. Premolk.	A
Premolk.	FRANC:	Pa je bilo, tam zadaj	A
mimo kant, čez kante.	FRANC:	Kar na tla?Nemarnost pa	A
mogel zmeraj umakniti.	FRANC:	Sreča, da ni vsula golaža	A
užaljeno umolkne.	FRANC:	No, kaj je zdaj, nadaljuj	A
/ . / stran 216 . /	FRANC:	Pa menda ja nisi užaljen	A
Jožef trmasto molči.	FRANC:	Kaj pa sem takega rekel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani