fič (40)

sodna poduradnika Jernej	Fič	in Matija Zob. Fič je	A
Jernej Fič in Matija Zob.	Fič	je velik, obrit, ima dolg	A
tabernaklju in odideta.	Fič	gre naprej in drži vrata	A
vsake ob steni na trg.	Fič	in Zob obstaneta in se	A
opravila? ‒He, misli	Fič,	pa dajva, poglejva k tistemu	A
‒Veš, povzdigne glas	Fič,	tale bo prava!K tisti	A
privatnica. ‒Kamila, popravi	Fič,	a Zob se zasmeje in po	A
‒Vrag jo dal, pravi	Fič,	tako žensko!Druge imajo	A
kaj bom jaz? Pravim ti,	Fič,	da ni vredno imena. Okrog	A
nočem pokazati s prstom.	Fič	sključi nekoliko svoje	A
ulici, praviš? se oglasi	Fič	in oba zavijeta po nekoliko	A
Tukajle pa je! pokaže	Fič	na vrata in se nasmehne	A
droben ženski glas in	Fič	odgovori svečanostno:	A
predolgo čakala, govori	Fič	svečano dalje. ‒Takoj	A
se razliva okoli nje.	Fič	se je hitro popolnoma	A
luči bo treba. Ko sliši	Fič	te uradne besede, se prebudi	A
predal iz omare, Zob in	Fič	stopita za njen hrbet	A
hrbet in jo gledata.	Fič	dvigne visoko obrvi, prinese	A
Mislim, no, mislim, prične	Fič	in se obrne k Zobu. No	A
mislim, no, žveči dalje	Fič,	jaz mislim prav na isti	A
ne? vpraša Zob in tudi	Fič	vpraša: Kdo bi ga? ‒Dosti	A
sobi, vsega zadosti, kima	Fič,	in tudi lepo je, vse tako	A
k drugu. ‒Nič! pravi	Fič.	Kaj bi neki midva ž njim	A
kaj videl, Zob? vpraša	Fič	in Zob odgovori: Ničesar	A
bosta! ‒Hehehe, si slišal	Fič,	dobro je rekla.Nisva še	A
za njim. Ali ni res,	Fič?	‒Boš pa spet na tisto	A
prijatelja, nekega Bundo, pravi	Fič	in pomane z velikim veseljem	A
takrat, ko sili že ven	Fič,	se domisli, da bi šel	A
vrata zaškripljejo in tudi	Fič	se domisli nenadoma, da	A
pa pojdiva, no! pravi	Fič	in stopi nazaj, kakor	A
že, stopi! prigovarja	Fič.	‒E, ali bo kaj ali ne	A
palici v tlak. Kar obstane	Fič	in pravi: ‒Ti, taka me	A
odpravi, bom postal!	Fič	izgine naglo kakor mladenič	A
hripavo. Ti si, za pet ran,	Fič!	‒Vse kosti so ... zaspale	A
kosti so ... zaspale, sope	Fič	in leze bled in otrpel	A
zamolklim glasom. ‒Vem, sope	Fič	bled in zasopljen.Imel	A
naočnikov. ‒E, je rekel	Fič	in zapretil z dolgim kazalcem	A
za drugim skozi vrata.	Fič	je rinil polahko prijatelja	A
njem. ‒Kratek je, kima	Fič,	pa le čakaj!Če bova zdrava	A
Manheimu prvo nagrado, ha ...	Fič	pa je navrgel, da če vem	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani