nova beseda iz Slovenije

designac* (146)


izražanj in smisla ter serijo      designacij      in designiranega.Te variacije  C
njegova zaustavitev prvotnih      designacij      nikoli nista povsem prekinila  C
vezi, ki jo vzpostavlja      designacija.     Videli smo, da atribucija  C
notranje podobnosti, v kateri      designacija      nima osrednje vloge?Je  C
Bedeutung), in manifestacije:      designacija      pri njem nastopa kot resničnostna  C
Shematično rečeno, če      designacija      vzpostavi razliko dveh  C
označi kot designirano,      designacija      predpostavi nek pomen  C
designacije, temveč bo      designacija      kot taka, se pravi kot  C
pretvarjanje, parodija,      designacija      je le še "designacija  C
designacija je le še "     designacija"     , propozicija "propozicija  C
z metaravnjo: prva je      designacija      osnovne ravni, druga njena  C
spaja z metaravnjo, tretja      designacija      metaravni in šele četrta  C
izmenjujeta le dve dimenziji,      designacija      in smisel. Točno to nizanje  C
strukture, ki jo sestavljajo      designacija,      manifestacija in pomenjanje  C
sploh pomeni to, da je      designacija      nesmiselna oziroma da  C
ideja designacije, ali      designacija      kot taka?Strogo vzeto  C
vprašaj. Sicer pa, je      designacija      sploh lahko sprevrnjena  C
"propozicijo", mar ni      designacija      nujno dobesedna, ali pa  C
Tako moramo ugotoviti, da      designacija      ali vztraja tudi po tem  C
verjeti v tako designacijo.      Designacija      kot taka, kot vez ali  C
dvoumna tudi nekdanja      designacija.      Naenkrat ni več mogoče  C
točko sprevrnitve, se      designacija      ali izniči ali pa izkaže  C
reči, kaj je pomenila      designacija      v svetu, ki še ni bil  C
formalnih jezikih ponesrečena      designacija      ne pomeni nič drugega  C
dimenzije propozicije,      designacija,      manifestacija in pomenjanje  C
udejanja v pomenih in      designacijah      tako, kakor je bil izluščen  C
kar obstaja. Odsotnost      designacije      individualnih teles se  C
izkaže za možnost posredne      designacije      individualnih teles, kajti  C
individualnih teles, kajti vez      designacije      z glagolsko atribucijo  C
izhaja, da se je vrzel      designacije,      ki jo ponazarja Hrizipov  C
prerezati med telesi vez      designacije.     Toda to očitno ni dovolj  C
že svet, ki je v vrzel      designacije      umestil tisto moč jezika  C
dveh moči jezika: moči      designacije      in moči paradoksov designacije  C
designacije in moči paradoksov      designacije      oziroma paradoksalnega  C
dovolj je odpreti vrzel      designacije      in vanjo naseliti nek  C
spoznanja, če telesna vez      designacije      ni edina vez med zvoki  C
paradoks ne meri le na vez      designacije      v nekem ozkem, logičnem  C
pa jih tam ne drži vez      designacije,      marveč vez notranje podobnosti  C
osrednje vloge? Je ideja      designacije      in telesnega spoznanja  C
podob? Je s paradoksi      designacije      res tudi v platonistični  C
vezana na moč oziroma nemoč      designacije.      Pogled s strani torej  C
formulirana kot vrzel      designacije,      marveč kot vrzel v svetu  C
smisla nastopa le kot vrzel      designacije,      ampak se mora izkazati  C
dimenzijo propozicije poleg      designacije,      ki ji Frege pravi pomen  C
izpeljuje Deleuze, poleg      designacije      in manifestacije nima  C
povezuje manifestacije in      designacije,      temveč se omejuje le na  C
sebi veljal tudi za pomen      designacije      in pomenjanja.Tako definiranim  C
more utemeljiti ene same      designacije.     Prvenstvo pomenjanja se  C
nujno izteče v prvenstvo      designacije,      ki implicira, da mora  C
sploh obstaja nek pogoj      designacije,      pogoj resničnega in neresničnega  C
koder bo mogoče poleg      designacije      generirati tudi obe ostali  C
imeti moč generiranja      designacije,      manifestacije in pomenjanja  C
Smisel je vsekakor pogoj      designacije,      toda tudi pogoj manifestacije  C
jo smisel izdolbe v vez      designacije      ali v navidezno polnost  C
Hrizipovega paradoksa      designacije:      če rečeš voz, se skozi  C
dolbe vrzel smisla v vez      designacije      in razpira logiški krog  C
več zasekana le vrzel      designacije,      temveč bo designacija  C
šele tako iz paradoksov      designacije      postanejo paradoksi smisla  C
ugotovimo, da paradoksi      designacije      ne merijo le na designacijo  C
propozicije ne dolbemo le vrzeli      designacije,      marveč razganemo krog  C
variable. Izmenjavanje      designacije      in smisla torej ne pomeni  C
ravni poteka kot izničenje      designacije      prek smisla, poteka vzpostavitev  C
smisla z novimi variablami      designacije.     To je torej bistvo izmenjavanja  C
izmenjavanja: paradoksi      designacije      se vedno znova izkažejo  C
vzpostavitev novih vezi      designacije.      Toda pravega bistva te  C
izmenjevanja paradoksov      designacije      s paradoksi smisla oziroma  C
z izmenjavo paradoksov      designacije      s paradoksi smisla.Od  C
paradoksi smisla oziroma      designacije      poganjajo neskončno regresijo  C
drugega kot izmenjavanje      designacije      in manifestacije, je očitno  C
je očitno, da je naloga      designacije      individualizacija elementov  C
ravni, medtem ko paradoksi      designacije      to delo sprevračajo tako  C
od od relativne nemoči      designacije      k relativni moči smisla  C
moči smisla (paradoksi      designacije      se izkažejo za paradokse  C
smisla pa označuje delo      designacije,      se pravi generiranje individualiziranih  C
smisla oziroma generator      designacije.     Pri tem seveda ne gre za  C
ali nemara samo kot vez      designacije.     Prav tako je vprašljivo  C
vzpostavlja dimenzija      designacije;      gre torej za ravni jezika  C
prvem preobratu paradoksov      designacije      v paradokse smisla se  C
medtem ko se prvotne      designacije      in njenega pomena ne dotika  C
regresijo smisla vez prvotne      designacije      le ohranjala in postajala  C
pomembnejša. Paradokse      designacije      na tej prvi ravni lahko  C
napotevanja na nov pomen prvotne      designacije      ne more postaviti pod  C
nesprevrnjeni vezi prvotne      designacije.      Tu naletimo na temeljno  C
tudi prehod od paradoksov      designacije      k paradoksom predikacije  C
smisla povzema paradokse      designacije.     Toda v tem je vsa težava  C
pojasnjujejo samih paradoksov      designacije,      marveč jih zgolj obidejo  C
izgubili. Ta preskok od sveta      designacije      k svetu predikacije je  C
tem, da se subverzija      designacije      premesti v polje pomena  C
paradokse predikacije, vez      designacije      s tem ni okrnjena.Hkrati  C
okrnjena. Hkrati z vrzeljo      designacije,      ki jo izdolbejo paradoksi  C
svoji dvoumnosti tudi vez      designacije;      povedano drugače, v celotnem  C
sprevrnitev temeljne vezi      designacije,      toda ta sprevrnitev tudi  C
nesmiselna le neka ideja      designacije,      ali designacija kot taka  C
poskusov zamejiti paradokse      designacije      prek nizanja metaravni  C
jo izdolbejo paradoksi      designacije,      naseli smisel, izluščenje  C
kot je bila; paradoksi      designacije      vztrajajo, in skupaj z  C
pomena, kajti sled prvotne      designacije      je v nizanju imen zakrita  C
da kot designirano te      designacije      nastopa samo ime pesmi  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA