designac* (146)

izražanj in smisla ter serijo	designacij	in designiranega.Te variacije	C
njegova zaustavitev prvotnih	designacij	nikoli nista povsem prekinila	C
vezi, ki jo vzpostavlja	designacija.	Videli smo, da atribucija	C
notranje podobnosti, v kateri	designacija	nima osrednje vloge?Je	C
Bedeutung), in manifestacije:	designacija	pri njem nastopa kot resničnostna	C
Shematično rečeno, če	designacija	vzpostavi razliko dveh	C
označi kot designirano,	designacija	predpostavi nek pomen	C
designacije, temveč bo	designacija	kot taka, se pravi kot	C
pretvarjanje, parodija,	designacija	je le še "designacija	C
designacija je le še "	designacija"	, propozicija "propozicija	C
z metaravnjo: prva je	designacija	osnovne ravni, druga njena	C
spaja z metaravnjo, tretja	designacija	metaravni in šele četrta	C
izmenjujeta le dve dimenziji,	designacija	in smisel. Točno to nizanje	C
strukture, ki jo sestavljajo	designacija,	manifestacija in pomenjanje	C
sploh pomeni to, da je	designacija	nesmiselna oziroma da	C
ideja designacije, ali	designacija	kot taka?Strogo vzeto	C
vprašaj. Sicer pa, je	designacija	sploh lahko sprevrnjena	C
"propozicijo", mar ni	designacija	nujno dobesedna, ali pa	C
Tako moramo ugotoviti, da	designacija	ali vztraja tudi po tem	C
verjeti v tako designacijo.	Designacija	kot taka, kot vez ali	C
dvoumna tudi nekdanja	designacija.	Naenkrat ni več mogoče	C
točko sprevrnitve, se	designacija	ali izniči ali pa izkaže	C
reči, kaj je pomenila	designacija	v svetu, ki še ni bil	C
formalnih jezikih ponesrečena	designacija	ne pomeni nič drugega	C
dimenzije propozicije,	designacija,	manifestacija in pomenjanje	C
udejanja v pomenih in	designacijah	tako, kakor je bil izluščen	C
kar obstaja. Odsotnost	designacije	individualnih teles se	C
izkaže za možnost posredne	designacije	individualnih teles, kajti	C
individualnih teles, kajti vez	designacije	z glagolsko atribucijo	C
izhaja, da se je vrzel	designacije,	ki jo ponazarja Hrizipov	C
prerezati med telesi vez	designacije.	Toda to očitno ni dovolj	C
že svet, ki je v vrzel	designacije	umestil tisto moč jezika	C
dveh moči jezika: moči	designacije	in moči paradoksov designacije	C
designacije in moči paradoksov	designacije	oziroma paradoksalnega	C
dovolj je odpreti vrzel	designacije	in vanjo naseliti nek	C
spoznanja, če telesna vez	designacije	ni edina vez med zvoki	C
paradoks ne meri le na vez	designacije	v nekem ozkem, logičnem	C
pa jih tam ne drži vez	designacije,	marveč vez notranje podobnosti	C
osrednje vloge? Je ideja	designacije	in telesnega spoznanja	C
podob? Je s paradoksi	designacije	res tudi v platonistični	C
vezana na moč oziroma nemoč	designacije.	Pogled s strani torej	C
formulirana kot vrzel	designacije,	marveč kot vrzel v svetu	C
smisla nastopa le kot vrzel	designacije,	ampak se mora izkazati	C
dimenzijo propozicije poleg	designacije,	ki ji Frege pravi pomen	C
izpeljuje Deleuze, poleg	designacije	in manifestacije nima	C
povezuje manifestacije in	designacije,	temveč se omejuje le na	C
sebi veljal tudi za pomen	designacije	in pomenjanja.Tako definiranim	C
more utemeljiti ene same	designacije.	Prvenstvo pomenjanja se	C
nujno izteče v prvenstvo	designacije,	ki implicira, da mora	C
sploh obstaja nek pogoj	designacije,	pogoj resničnega in neresničnega	C
koder bo mogoče poleg	designacije	generirati tudi obe ostali	C
imeti moč generiranja	designacije,	manifestacije in pomenjanja	C
Smisel je vsekakor pogoj	designacije,	toda tudi pogoj manifestacije	C
jo smisel izdolbe v vez	designacije	ali v navidezno polnost	C
Hrizipovega paradoksa	designacije:	če rečeš voz, se skozi	C
dolbe vrzel smisla v vez	designacije	in razpira logiški krog	C
več zasekana le vrzel	designacije,	temveč bo designacija	C
šele tako iz paradoksov	designacije	postanejo paradoksi smisla	C
ugotovimo, da paradoksi	designacije	ne merijo le na designacijo	C
propozicije ne dolbemo le vrzeli	designacije,	marveč razganemo krog	C
variable. Izmenjavanje	designacije	in smisla torej ne pomeni	C
ravni poteka kot izničenje	designacije	prek smisla, poteka vzpostavitev	C
smisla z novimi variablami	designacije.	To je torej bistvo izmenjavanja	C
izmenjavanja: paradoksi	designacije	se vedno znova izkažejo	C
vzpostavitev novih vezi	designacije.	Toda pravega bistva te	C
izmenjevanja paradoksov	designacije	s paradoksi smisla oziroma	C
z izmenjavo paradoksov	designacije	s paradoksi smisla.Od	C
paradoksi smisla oziroma	designacije	poganjajo neskončno regresijo	C
drugega kot izmenjavanje	designacije	in manifestacije, je očitno	C
je očitno, da je naloga	designacije	individualizacija elementov	C
ravni, medtem ko paradoksi	designacije	to delo sprevračajo tako	C
od od relativne nemoči	designacije	k relativni moči smisla	C
moči smisla (paradoksi	designacije	se izkažejo za paradokse	C
smisla pa označuje delo	designacije,	se pravi generiranje individualiziranih	C
smisla oziroma generator	designacije.	Pri tem seveda ne gre za	C
ali nemara samo kot vez	designacije.	Prav tako je vprašljivo	C
vzpostavlja dimenzija	designacije;	gre torej za ravni jezika	C
prvem preobratu paradoksov	designacije	v paradokse smisla se	C
medtem ko se prvotne	designacije	in njenega pomena ne dotika	C
regresijo smisla vez prvotne	designacije	le ohranjala in postajala	C
pomembnejša. Paradokse	designacije	na tej prvi ravni lahko	C
napotevanja na nov pomen prvotne	designacije	ne more postaviti pod	C
nesprevrnjeni vezi prvotne	designacije.	Tu naletimo na temeljno	C
tudi prehod od paradoksov	designacije	k paradoksom predikacije	C
smisla povzema paradokse	designacije.	Toda v tem je vsa težava	C
pojasnjujejo samih paradoksov	designacije,	marveč jih zgolj obidejo	C
izgubili. Ta preskok od sveta	designacije	k svetu predikacije je	C
tem, da se subverzija	designacije	premesti v polje pomena	C
paradokse predikacije, vez	designacije	s tem ni okrnjena.Hkrati	C
okrnjena. Hkrati z vrzeljo	designacije,	ki jo izdolbejo paradoksi	C
svoji dvoumnosti tudi vez	designacije;	povedano drugače, v celotnem	C
sprevrnitev temeljne vezi	designacije,	toda ta sprevrnitev tudi	C
nesmiselna le neka ideja	designacije,	ali designacija kot taka	C
poskusov zamejiti paradokse	designacije	prek nizanja metaravni	C
jo izdolbejo paradoksi	designacije,	naseli smisel, izluščenje	C
kot je bila; paradoksi	designacije	vztrajajo, in skupaj z	C
pomena, kajti sled prvotne	designacije	je v nizanju imen zakrita	C
da kot designirano te	designacije	nastopa samo ime pesmi	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani