Slovenski pravopis 2001

leto (51-100)

  1. dvanájststo -tih glav. štev. (ȃ) tisoč dvesto: leto ~ devetdeset ‹1290›
  2. dvelétka -e ž (ẹ̑) prvo leto ~e |dveletne šole|
  3. enájststo -tih glav. štev. (á) tisoč sto: leto ~ ‹1100›
  4. fiskálen -lna -o (ȃ) fiskálni -a -o (ȃ) ~a politika davčna politika; ~o leto proračunsko leto fiskálnost -i ž, pojm. (ȃ)
  5. gledé na prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) 1. ozirn.: oceniti delo ~ ~ umetniško vrednost; ~ ~ to, da je cesta slaba, vozi počasi 2. primer. ~ ~ lansko leto promet narašča
  6. gníl -a -o tudi gníl -a -ó [-u̯]; bolj ~ (ı̑ í í; ı̑; ı̑ í ọ̑) ~ les; slabš. ~ človek |pokvarjen, malovreden|; poud. ~a rana |gnojna|; slabš. ~a zadovoljnost gníli -a -o (í; ı̑) ~o jajce |igra|; iron. ~a Jugoslavija |Jugoslavija pred letom 1941| gnílo -ega s, snov. (í; ı̑) očistiti vse, kar je ~ega; iron. Nekaj ~ega je v deželi Danski gnílost -i ž, pojm. (í)
  7. igráčkati se -am se nedov. -ajóč se; igráčkanje (ȃ) poud. z/s kom/čim ~ ~ s psom |igrati se|; ~ ~ z dekletom |ne biti resno zaljubljen vanjo|; samo ~ ~ v prostem času |neresno se ukvarjati s čim|
  8. inkunábula -e ž (á; ȃ) biblio. |knjiga, tiskana pred letom 1500|
  9. ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ı̑) 1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani 2. Dvojčka sta čisto ○~a enaka; prodati kaj za ○~o ceno enako; Čisto ○~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12 h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jih ísti -ega m, člov. (ı̑) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil ta ísto -ega s (ı̑) Zmeraj govori ~
  10. izkázati tudi izkazáti -kážem dov. izkázanje in izkazánje; drugo gl. kazati (á/á á) kaj ~ dohodke, izgubo; publ. Izkazali so večji promet kot lani imeli, dosegli; izkazati komu kaj ~ staršem ljubezen, spoštovanje izkázati se tudi izkazáti se -kážem se (á/á á) ~ ~ na tekmovanju, pri delu; izkazati se kot kaj ~ ~ ~ vojskovodja; izkazati se koga/kaj ~ ~ mojstra, moža, prijatelja; izkazati se kakšnega ~ ~ hvaležnega, vrednega zaupanja; izkazati se pred kom Hotel se je izkazati pred dekletom postaviti; izkazati se z/s čim ~ ~ s potnim listom
  11. izlòv -ôva m, pojm. (ȍ ó) povprečen ~ rib na leto
  12. iztočíti -tóčim dov. iztóčenje; drugo gl. točiti (í/ı̑ ọ́) kaj iz česa ~ vino iz soda; ~ sod, steklenico |s točenjem izprazniti|; žarg. Letos bo iztočil manj vina prodal; ~ je treba precej vode, preden je hladna |pustiti izteči|
  13. jáslice -ic ž mn. (ȃ) manjš. napraviti teletom ~; delati ~ za božič
  14. jàz 2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é) 1. im. oblike se rabijo: a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno c) v prir. besedni zv. Tone in ~ č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~ d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake 2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo: a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma d) v predložni rabi k nam; od vaju e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima 3. mest. in or. se rabita brez omejitev
  15. jerán -a in jeràn -ána m (ȃ; ȁ á) |dleto|
  16. jeseníti se -ím se nedov. jesêni se -íte se, -èč se -éča se; -íl se in jesénil se -íla se; (-ít se/-ìt se) (í/ı̑ í) neobč. |prehajati iz poletja v jesen|: Leto se ~i; brezos. ~i ~
  17. jêzik -íka m (é í) 1. dati tableto na ~; ugrizniti se v ~; ~ pri čevlju; poud. ognjeni ~i |plameni|; snov. ~ v omaki 2. poud.: Od strahu ji je otrpnil ~ |Ni mogla govoriti|; Kaj nimaš ~a |ne znaš govoriti|; govoriti s predrznim ~om |predrzno|; krotiti, paziti na svoj ~ |paziti na to, kar se govori|; člov., knj. pog. bati se ~ov opravljivcev, obrekovalcev; zmer. Tiho bodi, ~ grdi |opravljivec| 3. govoriti kak ~; računalniški ~; ~ izobražencev; publ.: prevesti zgodbo v filmski ~; najti skupni ~ sporazumeti se
  18. ki 1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem 1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; ○srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je 2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
  19. kláti kóljem nedov. kôlji -íte, -óč; klàl -ála, klàt, klán -a; klánje; (klàt) (á ọ́) koga/kaj 1. ~ prašiče; poud.: Skrbi ga ~ejo |vznemirjajo, mučijo|; ~ nedolžne ljudi |ubijati, moriti|; nevtr. Letos še niso klali |imeli kolin| 2. ~ deblo; brezos., poud. Po trebuhu ga ~e |ima sunkovite bolečine| kláti se kóljem se (á ọ́) poud. |zelo se tepsti, spopadati|: ~ ~ z noži na veselici
  20. ko podr. vez. I. v odvisnikih 1. v časovnih ~ se je pripeljal, so ga vsi čakali; Medtem ~ smo delali, so se drugi zabavali 2. v oziralnih, poud. Zdaj pa imaš, ~ si tako neroden; Kaj bi tajil, ~ pa je res 3. v pogojnih če: ~ bi se bil vsaj malo učil, bi bil izdelal 4. v primerjalnih, knj. pog. Premika ustnice, ~ da bi molil kakor, kot 5. v sorazmernostnih Bolj ~ vpije, manj ga razumejo II. med členi znotraj stavka, knj. pog. kakor, kot: Dela ~ v svojih najboljših letih; Letošnja prireditev je lepša ~ lanska; bled ~ zid; Tega ne povej drugemu ~ njemu
  21. koketírati -am nedov. -ajóč; koketíranje (ı̑) spogledovati se, ljubimkati: z/s kom/čim ~ z dekletom; poud. ~ z mislijo na uspeh |pričakovati uspeh|; Rada ~a
  22. koledárski -a -o (á) ~o leto
  23. končán -a -o (á) ~a naloga; ~o šolsko leto končánost -i ž, pojm. (á)
  24. končeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; končevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ priprave; publ. končevati z/s čim ~ z zidavo → končevati zidavo končeváti se -újem se (á ú) Šolsko leto se ~uje
  25. kósati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; kósanje (ọ̑) z/s kom/čim ~ ~ s kom pri delu, v delu; poud. Letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim |meriti, primerjati|; ~ ~ med seboj
  26. kot [ poudarjeno kòt] podr. vez. 1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo| 2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni 3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo| 4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in
  27. kotíti -ím nedov. kôti -íte, -èč -éča, -íl -íla, -ít, -èn -êna; kotênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) Zajklja ~i večkrat na leto kotíti se -ím se (í/ı̑ í) redk. Komarji se ~ijo v mlakah se razmnožujejo, množijo; poud. Tu se ~ijo bolezni |nastajajo|
  28. kràj 1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|
  29. krílce 2 -a s (í; ı̑) manjš. dekletovo ~
  30. kríti kríjem nedov. kríj -te, -óč; krìl/kríl -íla, krít, krít -a; krítje; (krít/krìt) (í ı̑) koga/kaj z/s čim ~ otroka s svojim telesom; ~ izdatke, stroške; Gore že ~e sneg pokriva; ~ hudodelca skrivati; Oblak ~e sonce zakriva; publ. ~ potrebe zadovoljevati; kriti komu kaj To jim je kril celo leto prikrival; ~ komu hrbet varovati ga kríti se kríjem se (í ı̑) Pojma se ne ~eta |pokrivata, nista istovetna|
  31. l. okrajš. leto, leta; levi
  32. láni čas. prisl. (á) ~ je bilo bolj vroče kot letos; ~ oktobra; od junija ~
  33. lánski -a -o (á) ~ december; umreti ~o leto; neobč. zgoditi se ~ega leta lani
  34. léči 1 léžem dov. lézi -te; légel lêgla, léč/lèč; (léč/lèč) (ẹ́ ẹ̑) ~ in zaspati; pokr. dajati otroke leč spat; vznes. ~ k večnemu počitku, pod rušo, v grob |umreti|; neobč. Trpkost mu je legla na obraz |postala opazna|; poud. leči na koga Leta so legla nanj s svojo težo |Postaral se je|; brezos. Težko je leglo nanj |Postal je prizadet|; omilj. leči z/s kom ~ z dekletom |spolno občevati|
  35. let. okrajš. letopis; letonščina, letonski; letalstvo
  36. letnína -e ž (í) star. |letna članarina; plačilo za eno leto|
  37. ljúbček 1 -čka m, člov. (ȗ) poud. imeti ~a |ljubimca|; ljubk. naš mali ~ |ljubljenec|; iron. ~i moji, tako ne gre |kot nagovor|; star. dekletov ~ fant
  38. LMS -- [ləməsə̀] m (ə̏) Letopis Matice slovenske
  39. lôven -vna -o (ó; ó ȏ ó) Ta riba je ~a vse leto lôvni -a -o (ó) ~ zakon
  40. LSM LSM-ja tudi LSM -- [ləsəmə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) Letopis Slovenske matice
  41. ..mán drugi del podr. zlož. (ȃ) |norost, strast| erotomán, kleptomán, megalomán, tabletomán; anglomán, grekomán
  42. màrsikjé mnog. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ je že bil; Letos ~ ne vedo, kam s sadjem
  43. máslo -a s, snov. (á) zabeliti z ~om; poud. Vse je šlo kakor po ~u |gladko, brez zapletov|
  44. med [ poudarjeno mèd] predl. I. z or. 1. mestovni prostorski a) ~ nebom in zemljo; cesta ~ Ljubljano in Vrhniko; hiša ~ drevjem; držati ~ koleni b) časovni ~ sredo in soboto; ~ božičnimi prazniki; jokati ~ smehom c) količinski visok ~ 180 in 185 centimetri; nočne temperature ~ petimi in desetimi stopinjami; moški ~ štiridesetim in petdesetim letom 2. izbirni najlepša ~ dekleti; izbor ~ sadnimi vrstami 3. vezljivostni sovraštvo ~ sosedi; ljubezen ~ fantom in dekletom; podobnost ~ očetom in sinom; ljubiti se, tekmovati ~ seboj II. s tož., z navezno obliko os. zaim. varianta méd.. 1. smerni prostorski postaviti se ~ podboje; dati dve kolesci salame ~ rezini kruha; pomešati se ~ ljudi; Večkrat pride mednje 2. vezljivostni Polh spada ~ glodavce; šteti učenca ~ najboljše
  45. mésec -a [sə] tudi mésec -sca m z -em (ẹ̑; ẹ̑) 1. navesti ~ in leto; ~a aprila, star. aprila ~a; 10. tega ~a; ~ knjige; prakt.sp. dobiti pet ~ev biti obsojen na pet mesecev zapora 2. ~ sveti, zaide; Oblaki zakrivajo ~; polet na ~; zvezdosl. zvezdni, sinodski ~
  46. metáti méčem nedov. mêči -íte, metáje; mêtal -ála, mêtat, -án -ána; metánje; (mêtat) (á ẹ́) koga/kaj ~ kamenje na kup, v koga; knj. pog.: ~ karte kvartati; ~ kocke kockati; poud.: ~ delavce iz službe |odpuščati jih|; Božjast ga ~e |Božjasten je; Ima napade božjasti|; To ga ~e iz tira |ga vznemirja, razburja|; poud. metati koga/kaj v kaj Nasprotovanje ga ~e v bes |spravlja|; publ. metati kaj na koga/kaj To ~e sum nanj |vzbuja sum v zvezi z njim|; metati komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; poud.: ~ komu kaj pod nos, v zobe |očitati komu kaj|; ~ komu polena pod noge |ovirati ga|; neknj. pog. ~ komu kaj naprej očitati; brezos. metati koga Na vozu nas je metalo sem in tja metáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|
  47. minúli -a -o (ú) neobč. ~ dopust končani; pešaj.: Sestanek je bil ~ torek prejšnji; ~o leto preteklo minúlo -ega s, pojm. (ú) pešaj. pripovedovati o ~em o preteklem minúlost -i ž, pojm. (ú) pešaj. preteklost
  48. mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~ nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse| od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
  49. mladósten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ obraz; poud. ~ korak |značilen za mladega človeka|; kljub letom biti še ~ mladóstni -a -o (ọ̑) ~ prijatelj mladóstnost -i ž, pojm. (ọ̑)
  50. móda -e ž (ọ́) letošnja ~; ~ sedemdesetih let; francoska ~; Čepice so zdaj ~; knj. pog. Take obleke so iz ~e niso več v modi; oblačiti se po ~i; Ta izraz je zdaj v ~i

   1 51 101 151 201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA