leto (151-200)

151. pričákati -am dov. pričákanje in pričakánje; drugo gl. čakati (á ȃ) koga/kaj ~ goste; ~ novo leto
152. príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í) 1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj 2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese 3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza ^→ postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
153. priznávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; priznávanje (ȃ) koga/kaj ~ napake; ~ umetnike; priznavati komu/čemu kaj ~ dekletom ljubezen; priznavati koga/kaj za koga/kaj ~ otroka za sina; priznavati koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ knjigo za dobro priznaváti se -am se (ȃ) za koga/kaj ~ ~ ~ člana manjšine
154. proizvódnja -e ž, pojm. (ọ̑) organizirati ~o; ~ avtomobilov; skup., publ. prodati vso letošnjo ~o vse letošnje izdelke
155. púnčka -e ž, člov. (ȗ) petletna ~; poud.: imeti same ~e |majhne hčere|; plesati s čedno ~o |s čednim dekletom|; nečlov. ~ iz cunj |igrača|
156. razgrísti -grízem dov., nam. razgrìst/razgríst; razgrízenje; drugo gl. gristi (í) kaj ~ tableto; poud. Lug ~e roke |poškoduje|
157. razpustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ı̑ í) kaj ~ lase; ~ parlament; ~ tableto v vodi razpustíti se -ím se (í/ı̑ í) dušiti čebulo, da se ~i; poud. V mestu se je precej razpustil |postal neurejen, nenraven|
158. ríniti -em nedov. -èč -éča; rínjen -a; rínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ kolo; poud. ~ vsiljivca od sebe |odrivati|; poud. riniti v koga/kaj ~ ~ obiskovalca |ga vsiljivo spraševati, mu prigovarjati|; poud. riniti za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; poud. za silo še ~ |se prebijati, živeti|; šol. žarg. ~ z zadostno oceno izdelovati ríniti se -em se (í ı̑) ~ ~ skozi gnečo
159. rújen -jna -o (ú; ȗ) poud.: ~a zarja |zlato rumena|; dekletova ~a lica |rdeča|; kozarec ~ega vina |dobrega, plemenitega| rújnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) poud.
160. ..s prisl. prip. obr. |ta, to| dánes, létos
161. Saint-Tropéz -a [sen-trope -êja] m s -em zem. i. (ẹ̑ ȇ) |francosko letovišče|: v ~u sainttropêjski -a -o (ȇ) Sainttropezčan -a m, preb. i. (ȇ) Sainttropezčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
162. sám ² -a -o zaim. samosti (ȃ á á) 1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi 2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je 3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral| sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom sámost -i ž, pojm. (á)
163. sédemdeset ² -ih [də] glav. štev. (ẹ́) ~ kilometrov na uro ‹70 km/h›; pred ~imi leti sédemdeset -ih [də] m, ž, s mn. (ẹ́; ẹ̑) prakt.sp. bližati se ~im sedemdesetim letom
164. sedemnájststo -tih [də] glav. štev. (á) tisoč sedemsto: Leto ~ devetinosemdeset je pomembna zgodovinska letnica ‹1789›
165. síliti -im nedov. -èč -éča; síljen -a; síljenje (í ı̑) koga/kaj k/h čemu ~ fanta k delu; siliti koga/kaj v kaj ~ dekle v zakon; siliti koga/kaj z/s čim ~ gosta z jedjo; ~ otroka spati, naj spi; kmet. ~ radič |pospeševati rast radiča|; poud. siliti v koga/kaj z/s čim ~ ~ soseda z vprašanji |ga vsiljivo spraševati, mu prigovarjati|; poud. siliti za kom/čim ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; brezos., poud. siliti koga k/h čemu Sili ga k smehu; poud. siliti koga na kaj Sili ga na bruhanje síliti se -im se (í ı̑) z/s čim ~ ~ z jedjo; ~ ~, da bi zaspal
166. skozi [ poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz.. 1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt 2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja 3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim 4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo 5. vzročnostni: postati znan ^●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram 6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami 7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
167. skrégan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) neknj. pog. z/s kom/čim biti ~ z dekletom sprt; biti ~ s pametjo nerazsoden, nepremišljen; Z matematiko je ~ je ne zna skréganost -i ž, pojm. (ẹ̑) neknj. pog.
168. skrunílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ı̑) ~ spomenika; poud. ~ dekletove časti skrunílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) skrunílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
169. slíniti -im nedov. -èč -éča; slínjen -a; slínjenje (í ı̑) kaj ~ prste; slabš. sliniti koga |poljubljati| slíniti se -im se (í ı̑) Otrok se ~i; slabš. sliniti se komu/čemu ~ ~ novemu šefu |dobrikati se, prilizovati se|; slabš. sliniti se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; slabš. Nehaj se sliniti |jokati|
170. Smolè -éta m, oseb. i., psp (ȅ ẹ́) Smolétovka -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud.
171. spodmlét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) Temelji mostu so ~i spodmlétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
172. spomládi čas. prisl. (ȃ) ~ saditi, sejati; letos, zgodaj ~
173. spremljeválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~ v rešilnem avtomobilu; dekletov ~ spremljeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) spremljeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
174. sréčen -čna -o; -ejši -a -e tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́; ȇ) ~ človek; biti zelo ~; poud. biti ~, da ribe prijemajo |zelo vesel, zadovoljen|; srečen z/s kom biti ~ z dekletom sréčni -a -o (ẹ́) ~ dobitnik sréčni -ega m, člov. (ẹ́) zavidati ~emu sréčnost -i ž, pojm. (ẹ́)
175. šestnájststo -tih glav. štev. (á) tisoč šeststo: našteti ~ obiskovalcev; prihod ~ih udeležencev; leto ~ ‹1600›
176. ..(š)nji -a -e prip. obr. danášnji, létošnji
177. šrót -a m, snov. (ọ̑) neknj. ljud. grobo zmleto zrnje
178. tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ı̑ é) 1. im. oblike se rabijo: a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~; b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno; c) v prir. zv. Tone in ~; č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari; d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada; e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam 2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo: a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej; c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu; č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama; d) v predložni rabi k vam; od vaju; e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res; f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam 3. mest. in or. se rabita brez omejitev bíti na tí povdk. zv. (í ı̑) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
179. trubadúriti -im nedov. trubadúrjenje (ú ȗ; ȗ) poud. komu ~ lepoticam |dvoriti|; poud. ~ pod dekletovim oknom |vasovati|
180. ujéti ujámem dov. ujêmi -íte; -él -éla, -èt/-èt, -ét -éta; ujétje; (-èt/-ét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ begunca; ~ curek v dlan; poud. ~ koga na laži |ugotoviti, da je lagal|; ~ učenca pri prepisovanju |zalotiti|; ~ žogo; ujeti koga/kaj na kaj poud. ~ koga na prazne obljube |ga pridobiti|; ujeti koga/kaj za kaj ~ mater za krilo ujéti se ujámem se (ẹ́ á) ~ ~ v past; poud. ~ ~ po večletni krizi |spet normalno delati, živeti|; ujeti se na kaj poud.: ~ ~ ~ lepe besede |verjeti jim|; ~ ~ ~ dekletove lepe oči |čustveno se navezati na dekle|; ujeti se za kaj Pri padcu se je ujel za vejo |prijel|; ujeti se z/s kom/čim ~ ~ s kom pri delu |dobro sodelovati|; ~ ~ z okoljem; publ. ~ ~ z novimi razmerami prilagoditi se jim
181. uklét -a -o (ẹ̑) ~a kraljična; uklet komu Sreča mi je ~a |s kletvijo preprečena|; uklet v kaj biti ~ ~ kačo; poud. biti ~ ~ molk |ujet| uklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
182. uklétev -tve ž, pojm. (ẹ̑) ~ kraljeviča; rešiti koga ~e ukletosti, ukletja
183. vasoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ pod dekletovim oknom, pri dekletu; pokr. obiskovalec vasoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) pokr. obiskovalka vasoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
184. vès vsà vsè [vəs] cel. mer. zaim., m in ž dalje vsèga/vsè -èmu/-èj vsè/vsò -èm/-èj -èm/vsò; vsà/vsì -èh -èma vsà/vsì -èh -èma; vsì/vsè -èh -èm vsè/vsè vsèh vsèmi; s: kot m, le da je tož. ed. vsè; dv. -ì; mn. -à (ə̏ ȁ ȅ) ~ dan, gozd, krompir, obraz; ~i otrobi so plesnivi; ~e hlače si umazal; ~a njiva je bila pohojena; Srajca je ~a raztrgana; poud. ~a vas je bila pokonci |vsi prebivalci|; ~e leto, sadje, seme; ~a ta vrata bo treba prepleskati; poud.: odpovedati na ~ej črti |popolnoma|; zavpiti na ~a pljuča |zelo|; ~ moker; ~a vesela; ~e premraženo; ~ v ognju
185. vézati in vezáti véžem nedov. véži -te in -íte, vežóč, vezáje; vézal -ála, vézat, vézan -a; vézanje; (vézat) (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj Spone ga ~ejo; ~ knjigo; Most ~e otok s kopnim; jezikosl. Glagol ~e predmet; dvovid. ~ hranilno vlogo; dvovid. vezati koga/kaj na koga/kaj ~ otroka nase; ~ valuto na vrednost marke; vezati kaj z/s čim ~ študij pedagogike s psihologijo; Lepilo ~e po nekaj urah; Obleka ~e; dvovid. Telefonist ~e vézati se in vezáti se véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ v gledališču za eno leto; vezati se na koga/kaj ~ ~ ~ tradicijo; vezati se z/s čim Kisik se ~e z vodikom
186. voščíti ¹ in vóščiti -im dvovid. vóšči -te in -íte, nedov. -èč -éča; vóščil -íla, vóščit, vóščen -a; vóščenje; (vóščit) (í/ı̑/ọ́ ọ́) komu za kaj ~ prijatelju za rojstni dan; ~ ~ god, praznik; ~ srečno novo leto
187. vrátnice -ic ž mn. (ȃ) neobč. spustiti ~ na vratih in izložbi trgovine rolo, roleto
188. Vŕba ² -e ž, zem. i. (ŕ) |letovišče ob Vrbskem jezeru|: v ~i vŕbski -a -o (ȓ) Vrbljàn -ána in Vrblján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Vrbljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
189. vrlína -e ž (í) hvaliti dekletove ~e
190. vstópati -am nedov. -ajóč, -áje; vstópanje (ọ́; ọ̑) ~ v dvorano drug za drugim; poud.: ~ v novo leto |ga začenjati|; ~ v vojno z nasprotnikom |začenjati vojno|; vstopati v kaj ~ ~ društva; dov. Z današnjim dnem ~am v klub
191. vstopíti in vstópiti -im dov.; drugo gl. stopiti 2 (í/ı̑/ọ́ ọ̑) v kaj ~ ~ dvigalo; poud. ~ ~ novo leto |ga začeti|; alp. ~ ~ steno; ~ ~ društvo; glasb. žarg. Sredi skladbe ~ijo trobente |začnejo igrati|
192. vztrájati -am nedov. -ajóč, -áje; vztrájanje (á) ~ na svojem mestu; ~ pri bolniku; vztrajati pri čem ~ ~ predlogu; vztrajati v čem ~ ~ zmoti; poud. Zima letos kar ~a |dolgo traja|
193. za ¹ [ poudarjeno zá] predl. I. z or., nasprotnostni par je pred 1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?| 2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro 3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom 4. načinovni leto ~ letom 5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo 6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo 7. ^●kaj ~ en človek kakšen, kateri II. s tož., nasprotnostni par je izza 1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat 2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, ^○vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke 3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža 4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti 5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
194. zakasnéti -ím dov. zakasnênje; drugo gl. kasneti (ẹ́ í) neobč.: Cvetenje sadnega drevja je letos zakasnelo zamudilo; Ura je zakasnela pet minut zaostala
195. zaklét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. ~ sovražnik alkohola |nepopustljiv, velik|; biti ~ zakléti -a -o (ẹ̑) ~ kraljevič zaklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
196. Zakopáne -án ž mn., zem. i. (ȃ) |letovišče v Visokih Tatrah|: v ~ah zakopánski -a -o (ȃ) Zakopánec -nca m z -em preb. i. (ȃ) Zakopánka -e ž, preb. i. (ȃ) Zakopánčev -a -o (ȃ)
197. zakoráčiti -im dov. -en -ena; zakoráčenje (á ȃ) poud.: ~ v breg |iti, stopiti s širokimi koraki|; ~ v štirideseto leto |pred kratkim dopolniti devetintrideset let|; neobč. zakoračiti koga/kaj ~ konja zajahati; Pes ~i psico zaskoči
198. zavléči -vléčem dov., nam. zavléč/zavlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ deblo do ceste; poud. Zavlekli so ga v gozd in pretepli |s silo spravili|; ~ študij za eno leto; zavleči z/s čim ~ z odhodom zavléči se -vléčem se (ẹ́) Seja se je zavlekla; poud. ~ ~ v kot |umakniti se|
199. zblížati -am dov. -an -ana; zblížanje (ı̑) koga/kaj Skupno delo ju je zbližalo; ~ mnenja o čem; ~ oddaljena predmeta zblížati se -am se (ı̑) z/s kom ~ ~ z dekletom; Na izletu so se zbližali
200. zgódaj ¹ čas. prisl. (ọ̑) prebuditi se, vstati ~; hoditi ~ spat; Letos je sneg ~ zapadel; dovolj, zelo ~

   1 51 101 151 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani