ge=otrok (1)

1. otròk -ôka m, člov., mn. otrôci otrók otrôkom otrôke pri otrócih ^●otrokih z otróki ^●otroci (ȍ ó) roditi ~a; nezakonski ~; predšolski ~; privzdig. Nosi ~a pod srcem |je noseča|; poud.: ~ je na poti |noseča je|; čudežni ~ |ki zgodaj pokaže nadpovprečno nadarjenost|; Pričakuje ~a |je noseča|; ~ ljubezni |spočet iz ljubezni staršev|; biti velik ~ |biti otročji, naiven|; biti ~ svojega časa |imeti tipične značilnosti časa, razmer|; biti ~ narave |rad imeti naravo|

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani